VSL sklep II Cp 1644/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka sklenilo, da se pravdni zadevi, in sicer po tožbi zaradi dopustitve izvedbe vzdrževalnih del in po nasprotni tožbi zaradi prepovedi vznemirjenja solastnine, razdružita in se obravnava zahtevek po tožbi pod opr. št. P 26/2015, zahtevek po nasprotni tožbi pa pod opr. št. P 29/2015. V II. točki izreka je pravdni postopek pod opr. št. P 26/2015 ustavilo in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Kranju.

2Zoper II. točko izreka sklepa se po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka, ki izpodbija odločitev iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP). Ne strinja se z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi bilo treba zadevo reševati v nepravdnem postopku, saj ne gre za skupen kanalizacijski jašek. Pritrjuje dejstvu, da gre za objekt v solastnini, vendar pa je v naravi stavba fizično razdeljena. Zgornji del je v lasti tožnika, spodnji del pa v lasti toženca. Kanalizacijsko cev uporablja izključno tožnik. Toženec omenjene cevi ne uporablja več, saj je zaprl kanalizacijski jašek. Tako kanalizacijski sistem v predmetni stavbi ni skupen, ker dejansko služi zgolj delu, ki ga ima v lasti tožnik. Tožnik je tisti, ki je dolžan vzdrževati kanalizacijski sistem, zato ni mogoče govoriti o vzdrževanju jaška kot poslu rednega upravljanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zmotno je stališče pritožbe, da kanalizacijska cev ni skupna pravdnima strankama. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13, v nadaljevanju: SPZ) je dosledno uzakonil načelo superficies solo cedit. Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremični, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače (8. člen SPZ). Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine (54. člen SPZ).

5Ni sporno, da je nepremičnina v solastnini. Glede na prej citirana zakonska določila je kanalizacijska cev v solastnini in je skupna obema pravdnima strankama. Zato ni pomembno, kateri solastnik vzdržuje cev, niti ne, kdo jo uporablja. Kakršnikoli posegi v solastnino pa pomenijo upravljanje s stvarjo oz. v konkretnem primeru z nepremičnino.

6Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem, kamor spadajo tudi posli vzdrževanja stvari, je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari. Če se solastniki ne morejo sporazumeti in je posel nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku (67. člen SPZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da čiščenje skupnega kanalizacijskega jaška predstavlja posel, ki je nujen za vzdrževanje nepremičnine, zato gre v obravnavani zadevi za zahtevek solastnika po četrtem odstavku 67. člena SPZ. Tako je pravilna prvostopenjska odločitev, da je treba zadevo reševati po pravilih nepravdnega postopka.

7Glede na obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, saj je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (165. člen ZPP).