VSRS sklep I R 77/2015

Predlog se zavrne.

1Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Piranu (kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem) v vlogi z dne 16. 3. 2015 med drugim predlagala delegacijo pristojnosti z obrazložitvijo, da teče med pravdnima strankama pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 710/2012, ki se nanaša na primerljivo dejansko stanje in da bi zato bilo smotrno oba postopka združiti v skupno obravnavanje pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Pri slednje navedenem sodišču sta namreč toženec in B. B. vložila tožbo zoper tožečo stranko iz te pravde zaradi povračila škode v znesku 24.450,00 EUR iz naslova domnevne kršitve pogodbenih obveznosti po pogodbi o delu glede dobave in montaže pohištva - torej po pogodbi, ki je podlaga za vtoževano terjatev tožeče stranke v tem postopku pred Okrajnim sodiščem v Piranu.

2Tožena stranka se je na poziv sodišča v svoji vlogi z dne 15. 6. 2015 odzvala na predlog tožeče stranke za delegacijo pristojnosti tako, da je z njim soglašala.

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. S to zakonsko določbo je Vrhovnemu sodišču dano pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonsko predvidenih pogojih prenese pristojnost iz enega stvarno pristojnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, ne pa tudi pooblastilo za spreminjanje oziroma poseganje v zakonsko urejen režim razmejitve stvarne pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči po določbah 30. in 32. člena ZPP. Ker se tožeča stranka, sklicujoč se na razlog smotrnosti, v obravnavanem primeru zavzema prav za prenos pristojnosti z okrajnega sodišča (Okrajnega sodišča v Piranu) na okrožno sodišče (Okrožno sodišče v Kranju), in ker nobenega drugega razloga v oporo predlagani delegaciji pristojnosti - razen smotrnosti združitve obeh konkretnih pravd v skupno obravnavanje - niti ne zatrjuje, je bilo treba njen predlog zavrniti, saj presega za delegacijski postopek predviden obseg odločanja.