VSL sklep R 241/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:R.241.2015Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Izrek
Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1Iz podatkov spisa izhaja, da je v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani II P 2817/2014, v kateri ima procesni položaj tožnika toženec v tej zadevi, procesni položaj toženke pa tožnica v tej zadevi, in ki se vodi zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, tožnica vložila nasprotno tožbo, prav tako zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v sojenje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To je sprožilo spor o stvarni pristojnosti, saj meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo.
2Za sojenje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
3V omenjenem sporu II P 2074/2014, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, toženec zahteva ugotovitev, da sta nepremičnini z ID znakoma ... in ... skupno premoženje obeh zakoncev in da delež vsakega znaša eno polovico. Enako zahteva tudi tožnica z (nasprotno) tožbo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Tudi ona zahteva ugotovitev deleža, le da v razmerju tri četrtine proti eni četrtini. V obeh zadevah je tako podana istovetnost pravdnih strank (čeprav v različnih procesnih položajih) in istovetnost tožbenega zahtevka.(1) Pravilno je zato stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Če je preprečitvi takšne situacije namenjen institut pravnomočnosti, bi to pomenilo, da bi moralo drugo sodišče, če bi prvo v stvari že pravnomočno razsodilo, tožbo v drugi zadevi zavreči v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP.(2) Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo II P 2817/2014-2, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
4Na podlagi določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ZPP je zato Višje sodišče v Ljubljani sklenilo, da je v tem sporu stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
----------- Op. št. (1): Obe navedeni okoliščini sta pogoj za upoštevanje litispendence (prim. 189. člen ZPP).
Op. št. (2): Navedene okoliščine pritrjujejo tistemu delu sodne prakse, ki šteje, da zakonec, ki je vpisan v zemljiško knjigo, lahko uveljavlja višji delež na skupnem premoženju (že) z ugovorom.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 9. 2015Nazaj na vrh ↑