VSK sklep Cpg 154/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Z izpodbijanim sklepom je registrsko sodišče ugodilo pritožbi družbenika proti sklepu z dne 9.2.2015, ter zaradi vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, pri subjektu vpisa I. d.o.o., v sodni register vpisalo spremembo podatkov, tako, da je vpisalo novega družbenika, družbo Ib. 100, d.o.o., kot imetnika 100% poslovnega deleža, in izbrisalo družbenika J.S., ter tako vzpostavilo prejšnje registrsko stanje.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec (izbrisani družbenik) J.S. in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oz. da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga vpiše kot družbenika družbe I. d.o.o. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prizadelo njegov interes, saj je zaupal v podatke AJPES in kupil poslovni delež družbe I. d.o.o. ter postal 100 % lastnik te družbe na podlagi Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v notarskem zapisu z dne 5.2.2015, ki jo je v imenu družbe I. d.o.o. (pravilno: družbe Ib. 100 d.o.o.) podpisal njen takratni direktor S.S.. Le-ta je imel pooblastilo za zastopanje družbe v trenutku sklepanja pogodbe, kar je izhajalo iz podatkov AJPES in kar je preverila tudi notarka, ki je pogodbo sestavila. Odločitev sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnem dejstvu, tj. ali je imel direktor S.S. pooblastilo za sklenitev pravnega posla v trenutku sklepanja pogodbe dne 5.2.2015; zgolj dejstvo, da so mu bila ta dan preklicana pooblastila ne zadostuje. Pritožnik je zaupal v podatke AJPES iz katerih je izhajalo, da je S.S. pooblaščen za zastopanje družbe I. d.o.o. (pravilno: družbe Ib. 100 d.o.o.), zato ne sme trpeti negativnih posledic v pravnem prometu. Sicer pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravila ZPP o pritožbenem postopku in pritožbo družbenika Ib. 100 d.o.o. zavreči, saj pritožba ni bila podpisana. Sodišče prve stopnje je tako kršilo zakon, ko je pritožnika pozvalo k dopolnitvi pritožbe, saj so pravila pritožbenega postopka enotna in veljajo tudi v registrskem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Po 336. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se v postopku s pritožbo res ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Vendar pa to velja za postopek v zvezi s pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, o kateri odloča sodišče druge stopnje (glej 333. do 335. člen ZPP), in če je bila stranka v pravnem pouku o pritožbi ustrezno opozorjena na posledice pomanjkljive vloge (šesti odstavek 324. člena ZPP). V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj je o pritožbi zoper odločitev sodnega referenta (sklep z dne 9.2.2015), na podlagi drugega odstavka 11. člena ZSReg, odločalo sodišče prve stopnje, tj. registrsko sodišče iste stopnje (sodnik posameznik istega sodišča) in ne sodišče druge stopnje. Ker je šlo torej še vedno za postopek na prvi stopnji, in pravni pouk v sklepu z dne 9.2.2015 ni vseboval opozorila na posledice pomanjkljive vloge, uporaba določb 108. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena. Zato je registrsko sodišče pravilno pozvalo pritožnika na dopolnitev nepopolne pritožbe z dne 13.2.2015 (manjkal je podpis pritožnika) in obravnavana pritožba z drugačnimi navedbami ne more uspeti.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da sta J.S., kot pridobitelj, in družba Ib. 100 d.o.o. (ki jo je zastopal S.S.), kot odsvojitelj, v notarskem zapisu z dne 5.2.2015, sklenila Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi I. d.o.o. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na podlagi zgodovinskega izpiska AJPES za družbo Ib. 100 d.o.o., izhaja, da je bil z dnem 5.2.2015 v tej družbi imenovan nov zakoniti zastopnik družbe – P.T. in s tem dnem tudi vpisan v sodni register; hkrati so bila z dnem 5.2.2015 prejšnjemu zakonitemu zastopniku – S.S. preklicana pooblastila za zastopanje. Ker je vpis v sodni register deklaratorne narave, je imel v takem primeru novi direktor status zakonitega zastopnika družbe že z dnem sprejetja sklepa o imenovanju na to funkcijo, tj. s 5.2.2015. Hkrati to pomeni, da prejšnji direktor, ki je Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v notarskem zapisu z dne 5.2.2015, sklenil na dan, ko je bil razrešen, ni bil več upravičena oseba za sklenitev pogodbe, kot je pravilno zavzelo stališče sodišče prve stopnje.

Po prvem odstavku 8. člena ZSReg ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače; drugi odstavek istega člena pa določa, da po objavi vpisa podatkov v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona se v zvezi z osebami iz 8. točke 4. člena ter 5. in 6. točke prvega odstavka 4.a člena tega zakona v razmerju do tretjih šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja.

Ker izhaja iz zgodovinskega izpiska AJPES za družbo Ib. 100 d.o.o., da je bil vpis spremembe zakonitega zastopnika objavljen 5.2.2015, to pomeni, da ima vpis novega zakonitega zastopnika od tega dne (tj. od 5.2.2015) pravni učinek nasproti tretjim, kar velja tudi za pritožnika, saj zakon ne določa trenutka (ure in minute) začetka učinkovanja vpisa določenega podatka v register. Tako se izkaže, da ni pravno pomembno ali je bil S.S. v trenutku sklenitve pogodbe še vpisan v AJPES kot zakoniti zastopnik. Zato se pritožnik neuspešno sklicuje na tretji odstavek 8. člena ZSReg, ki določa, da kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. tč. 39. člena ZSReg).