VSM sklep PRp 99/2015

I. Pritožba storilca B. M. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se plačila sodne takse kot strošek pritožbenega postopka oprosti.

1Z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22. 4. 2015 je le-to storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti zavrglo kot prepozno vložen, storilca pa je plačila sodne takse oprostilo.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil storilec B. M. in v svoji pritožbi med drugim navedel, da zaradi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije ni bilo mogoče uporabiti 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1)v delu, ki je urejal uklonilni zapor, in če bi sodišče lahko odločalo o določitvi uklonilnega zapora, bi imel v skladu s petim odstavkom 19. člena ZP-1 možnost pravočasne vložitve predloga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, zaradi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa je v slabšem položaju, saj gre za uporabo 20. člena ZP-1, ki določa prisilno izterjavo globe in zelo kratek osemdnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev prisilne izterjave globe. Pritožnik nadalje navaja, da tudi sicer v navedenem roku tega predloga ne bi mogel vložiti, saj je v prometni nezgodi utrpel telesne poškodbe in bil hospitaliziran z reševalnim vozilom tako, da osem dni po prometni nesreči ni bil fizično in psihično sposoben, da bi opravil pravno dejanje, ki bi mu zagotavljalo varstvo pravice do vložitve zgoraj navedenega predloga. Pritožnik se sklicuje tudi na materialno določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki določa, da če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. V zaključku pritožbe pritožnik tudi opozarja, da je dejansko stanje, ki je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi z njegovim osebnim statusom, napačno, saj je v obrazložitvi navedeno, da je zaposlen za polovični delovni čas ter prijavljen v skupnem gospodinjstvu z ženo, ki je prejemnica denarne socialne pomoči, kot bi naj izhajalo iz registra ZZZS, vendar je sam brezposeln in prejema denarno socialno pomoč ter živi s staršema, katerih dohodki so minimalni, prav tako pa je samski oziroma ni poročen. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in njegovemu predlogu za nadomestitev plačila globe z opravljanjem del v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Utemeljena je ocena Okrajnega sodišča v Mariboru v tretjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bil institut uklonilnega zapora z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z opr. št. U-I-12/12-22 z dne 11. 12. 2014 razveljavljen, kot je bil predpisan v določbah 19. člena ZP-1, saj so bile z navedeno odločbo razveljavljene določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena, prav tako pa tudi sedmi odstavek le-tega, v kolikor se je nanašal na izvršitev uklonilnega zapora. Navedeno posledično pomeni, da gre v obravnavani zadevi za primer, ko storilcu B. M. uklonilni zapor ni bil določen, v zvezi s tem pa določba prvega odstavka 20. člena ZP-1 predpisuje, da se globa izterja prisilno, drugi odstavek istega člena pa med drugim tudi, da lahko predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe storilec, ki mu uklonilni zapor ni bil določen, vloži najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe. Iz potrdila o izvršljivosti plačilnega naloga z dne 9. 10. 2014, s katerim je bila storilcu B. M. izrečena glavna sankcija globa v višini 600,00 EUR (in stranska sankcija osem kazenskih točk), je razvidno, da je ta plačilni nalog postal izvršljiv 19. 11. 2013, predlog, da se plačilo globe oziroma prisilna izterjava globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti pa je storilec B. M. vložil šele 26. 3. 2014, kar pomeni prepozno in je zaradi tega Okrajno sodišče v Mariboru z izpodbijanim sklepom z dne 22. 4. 2015 takšen storilčev predlog utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen.

5Neutemeljeno je pritožnikovo pritožbeno sklicevanje, da je glede na razveljavitev določb, ki se nanašajo na določitev uklonilnega zapora, v slabšem položaju, ker to pomeni uporabo določbe 20. člena ZP-1 in s tem osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe iz drugega odstavka za vložitev navedenega predloga oziroma njegovo sklicevanje na materialno določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1, ki predpisuje, da če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Določba petega odstavka 19. člena ZP-1, ki predpisuje, da lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, je materialna določba (Vrhovno sodišče RS v sicer kazenski zadevi v sodbi z zap. št. I Ips 45162/2011-601 z dne 13. 3. 2013), vendar storilec B. M. tudi v primeru, če določbe 19. člena ZP-1, ki se nanašajo na uklonilni zapor, ne bi bile razveljavljene, ne bi mogel nadomestiti plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in sicer zaradi tega, ker je bil v obravnavani zadevi izdan plačilni nalog, ki je izključeval možnost uporabe navedenega instituta, kar bi pomenilo, da tovrstni storilčev predlog sicer ne bi bil zavržen zaradi prepoznosti, temveč zaradi nedovoljenosti. Razveljavljena določba drugega odstavka 19. člena ZP-1 je namreč predpisovala, da se uklonilni zapor ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog, če neplačana globa ni presegala 300,00 EUR, ali če je bila globa izrečena mladoletnemu storilcu prekrška, pri čemer se uklonilni zapor ni smel določiti pred pravnomočnostjo sodbe oziroma odločbe o prekršku, pri čemer je sodna praksa enačila okoliščine, ki so v drugem odstavku 19. člena ZP-1 onemogočale določitev uklonilnega zapora, s situacijo, ko je storilec v teh okoliščinah zaprosil za opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, kar je posledično pomenilo, da je sodišče tovrstni predlog v primeru, če je bil pred tem izdan plačilni nalog za storjeni prekršek, zavrglo kot nedovoljen. Tudi sicer je sklicevanje na določbo drugega odstavka 2. člena ZP-1 neutemeljeno, saj pride ta materialna določba v poštev le tedaj, kadar je nov spremenjeni ZP-1 oziroma predpis, ki določa prekršek, za storilca milejši, storilec pa v svojih pritožbenih navedbah zatrjuje, da je bil milejši tisti predpis, ki je veljal v času vložitve predloga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, to je 26. 3. 2014. Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

6Neutemeljene so tudi pritožnikove pritožbene navedbe, v katerih navaja, da v navedenem osemdnevnem roku ni mogel vložiti tovrstnega predloga, saj je v prometni nezgodi utrpel telesne poškodbe in je bil hospitaliziran z reševalnim vozilom tako, da osem dni po prometni nesreči ni bil fizično in psihično sposoben, da bi opravil pravno dejanje, ki bi mu zagotavljalo varstvo pravice do zgoraj navedenega predloga, k pritožbi pa je v zvezi s tem predložil tudi poškodbeni list Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z dne 9. 10. 2013. Iz navedenega poškodbenega lista je sicer razvidno, da je bil storilec tega dne poškodovan v prometni nesreči, vendar ni bil hospitaliziran, temveč odpuščen domov z napotkom, da se opravi kontrola pri izbranem zdravniku (in lokalno hladi poškodovano mesto preko tkanine, jemlje analgetik po potrebi in počiva s poškodovano okončino v višjem položaju, ko pa bolečine popustijo, naj prične s postopnih razgibavanjem). Navedena zdravstvena dokumentacija ne utemeljuje zaključek, da storilec B. M. v roku iz drugega odstavka 20. člena ZP-1 ne bi mogel vložiti predloga, da se plačilo globe oziroma njene prisilne izterjave nadomesti z opravi določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, v primeru njegove ugoditve pa zatem s sodiščem in izvajalcem navedenih del dogovori za vrsto in način oprave le-teh glede na njegovo takratno zdravstveno stanje. Iz vpogledane listovne dokumentacije in ob dejstvu, da je plačilni nalog Postaje prometne policije Maribor z dne 9. 10. 2013 postal izvršljiv 19. 11. 2013, storilec pa je navedeni predlog pri prekrškovnem organu vložil šele 26. 3. 2014 in glede na lastne navedbe v njem šele potem, ko je prejel opomin pred izvršbo zaradi storjenega prekrška, je očitno, da storilec B. M. navedenega predloga ni imel namen, ne glede na takšno ali drugačno zdravstveno stanje, vložiti v roku iz drugega odstavka 20. člena ZP-1.

7Slednjič je neutemeljena pritožnikova pritožba tudi v delu, v katerem uveljavlja napačne navedbe v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede njegovega osebnega statusa, saj tovrstne okoliščine v zvezi z odločitvijo Okrajnega sodišča v Mariboru v izpodbijanem sklepu o prepozno vloženem storilčevem navedenem predlogu nimajo nikakršne zveze.

8Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo 168. člena v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1 sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa in je pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik v svoji pritožbi sicer ni posebej navedel, da prosi za oprostitev plačila sodne takse kot strošek pritožbenega postopka, vendar je k pritožbi priložil med drugim tudi fotokopijo odločbe Centra za socialno delo Maribor z dne 17. 2. 2015, iz katere je med drugim razvidno, da je v časovnem obdobju od 1. 3. do 31. 8. 2015 prejemnik denarne socialne pomoči v višini 228,82 EUR. Zaradi tega pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi plačilo sodne takse kot strošek pritožbenega postopka ogrozilo njegovo vzdrževanje, zaradi česar je skladno z določbo petega odstavka 144. člena ZP-1 storilca plačila teh stroškov oprostilo.