VSC sklep PRp 67/2015

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

1Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega ravnanja v nasprotju z osmim v zvezi z desetim odstavkom člena 107 ZPrCP in mu na podlagi določbe dvanajstega odstavka tega istega zakonitega določila izreklo sankcijo in sicer globo 1.200,00 EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Posledično mu je v plačilo naložilo še sodno takso v višini 170,00 EUR.

2Tako odločitev napada s pravočasno pritožbo obdolženčev zagovornik in uveljavlja vse pritožbene razloge iz določbe člena 154 ZP-1 ter predlaga, da se napadena sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4V okviru pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožba najprej problematizira zakonito podlago za odreditev strokovnega pregleda obdolženca v konkretnem primeru in navaja, da je pri kontroli prometa obdolžencu bil najprej odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, nato pa so mu odredili še strokovni pregled glede prepovedanih substanc, ker naj bi obdolženec kazal znake nezanesljivega ravnanja (motne in vodene oči, zatikajoč govor …), kar dokazuje poslovanje policijske patrulje po neki “šabloni”, kajti če so policisti to ugotovili, bi bilo logično, da bi takoj zahtevali od obdolženca, da opravi ustrezen strokovni pregled, tako pa je bil najprej opravljen preizkus za prisotnost alkohola. Pri obdolžencu niso obstajali tipični znaki, ki bi kazali na vsebnost prepovedanih drog, obdolženec tudi ni vozil pod vplivom prepovedanih drog, tovrstni postopki pa običajno temeljijo na izjavah policistov. Take navedbe, s katerimi se graja predvsem poslovanje policistov v zvezi s preverjanjem psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, niso utemeljene.

5Pooblastila policistov v zvezi z nadzorom psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu izhajajo najprej iz določb členov 12 in 13 ZPrCP, kjer je izrecno določeno, da policisti med drugim nadzirajo tudi voznike in druge udeležence cestnega prometa v zvezi s spoštovanjem cestnoprometne zakonodaje, kar pomeni tudi preverjanje psihofizičnega stanja. Podrobneje je tako preverjanje določeno v določbah členov 107 in 108 ZPrCP. V konkretnem primeru zato poslovanja poslujoče policijske patrulje, ki je najprej odredila obdolžencu preizkus alkoholiziranosti, ki ga je obdolženec tudi opravil, nikakor ni mogoče označiti za šablonsko, prav vsa pooblastila pa so policisti imeli tudi za nadaljnje preverjanje obdolženčevega psihofizičnega stanja zaradi ugotovitve, ali je morda obdolženec v konkretnem primeru vozil pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali pa drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno vožnjo v cestnem prometu. V ta namen je bil povsem pravilno v skladu z določbo sedmega odstavka člena 107 ZPrCP izveden tudi preliminarni postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno vožnjo (v postopku za prepoznavo), iz katerega za konkretni dogodek (priloga A1) izhaja, da je bila pri obdolžencu zaznana nezanesljiva in počasna vožnja, upočasnjen govor, rdeče oči, iz česar je bilo utemeljeno sklepanje poslujočega policista, da obstaja sum, da je obdolženec vozil v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, zato je v nadaljevanju povsem zakonito obdolžencu bil odrejen tudi strokovni pregled. Zato pritožba nima prav, da niso obstajali tipični znaki, ki bi opravičevali zakonito podlago za odreditev strokovnega pregleda, zaradi česar je v tem delu pritožba neutemeljena.

6V nadaljevanju pa pritožba v okviru istega pritožbenega razloga graja predvsem dokazno oceno pred sodiščem prve stopnje izvedenih dokazov in meni, da je sodišče nekritično sledilo izpovedim policistom v ključnih delih, ki so bile usklajene, zlasti v tem, ali je obdolženec v konkretnem primeru odklonil strokovni pregled. Pritožba trdi, da tega ni storil, kajti v nasprotnem primeru sploh ne bi pristal, da se ga odpelje v zdravstveni dom na odvzem telesnih tekočin. V času, ko bi obdolženec moral oddati urin, je prišlo pri njem do blokade, kar je v praksi pogosto, zato je obdolženec predlagal odvzem sline ter krvi, kar pa s strani policistov ni bilo sprejeto, to pa bi lahko potrdila tudi medicinska sestra, ki je bila takrat prisotna, obdolženčev zagovor v tem delu pa je potrdila tudi obdolženčeva mati Z. R. Da bi prvostopno sodišče lahko sprejelo pravilno odločitev, bi moralo zaslišati tudi takrat prisotno medicinsko sestro, ki bi potrdila obdolženčev zagovor v smeri, da je bil pripravljen na odvzem krvi in sline, kar je tudi sam predlagal. Pritožba v tem delu je utemeljena.

7V konkretnem primeru je torej, kot je bilo že pojasnjeno, obdolžencu bil zakonito odrejen strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih substanc. V skladu z določbo prvega odstavka člena 108 ZPrCP strokovni pregled obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc. V skladu z določbo drugega odstavka člena 108 pa se odvzem vzorcev določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu, v primeru pa (določba četrtega odstavka člena 108 ZPrCP), če pa zaradi zdravstvenega stanja ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, pa mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 106 ZPrCP, ki prepoveduje vožnjo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pa izhaja, da se domneva, da je pod vplivom teh prepovedanih snovi tisti voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali urinu, če pa se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost prepovedanih substanc le v urinu, pa se takega voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled. Pravilno razumevanje navedenih zakonskih določb torej pomeni, da je očitek vozniku v cestnem prometu, da vozi pod vplivom prepovedanih substanc mogoče vezati le na ugotovitev prisotnosti takih snovi v krvi in slini in le v takšnem primeru je takšnega voznika mogoče sankcionirati v skladu z določbo tretjega odstavka člena 106 ZPrCP.

8V konkretnem primeru ima zato pritožba prav, da je prvostopno sodišče premalo kritično ocenjevalo izpovedi zaslišanih policistov J. D., T. K. in M. U. v ključnih delih glede obdolženčevega odklonilnega odnosa do oprave strokovnega pregleda. Dokazna ocena in zaključek prvostopnega sodišča o tem, da je obdolženec strokovni pregled v celoti odklonil in da ni bil pripravljen opraviti ostale dele strokovnega pregleda, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pomanjkljiva. Obdolženec je namreč že ves čas tega postopka (že v vlogi z dne 3. 3. 2014 - listna št. 16a) opozarjal, da je v konkretnem primeru bil pripravljen opraviti ostale dele strokovnega pregleda, ker v kritičnem času ni mogel urinirati. Takšen njegov predlog pa je bil zavrnjen. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi svoje zaključke gradilo izključno na izpovedih policistov J. in T. K., ki sta pojasnila, kakšen je “običajen” potek oprave strokovnega pregleda v ZD C. in ugotovilo je, da se je obdolženca sicer prepričevalo, da odda svoj urin, vendar je obdolženec vztrajal, da urinirati ne more, ko pa mu je bilo pojasnjeno, kaj vse obsega strokovni pregled, pa naj bi obdolženec strokovni pregled v celoti odklonil. Iz dokazne ocene sicer izhaja tudi del izpovedi priče policista U. M. (v delu, da obdolženec ne more dati urina), čeprav iz njegove izpovedi v spisovnem gradivu (listna št. 63) izhaja med drugim tudi zapis “ko se mi predoči obdolženčev zagovor, v katerem se sklicuje, da strokovnega pregleda ni odklonil, da je navajal le, da ne more dati urina in da naj se opravijo drugi deli strokovnega pregleda povem, da je na začetku res tako rekel, potem pa je po večkratnih pojasnilih odklonil strokovni pregled v celoti.”. Ta del izpovedi, ki je skladen (delno) tudi z obdolženčevim zagovorom in izpovedjo njegove matere Z. R. (glede obdolženčeve pripravljenosti, da opravi druge dele strokovnega pregleda), pa ni bil dokazno ocenjen. Zato ima pritožba prav, da je prvostopno sodišče glede (absolutnega) obdolženčevega odklonilnega odnosa do oprave strokovnega pregleda, ki zajema ne le oddajo urina, temveč tudi oddajo drugih telesnih tekočin in končno tudi klinični pregled, zaključilo preuranjeno. Ni mogoče, kot opozarja tudi obdolženec, da v primeru, če se del strokovnega pregleda ne more opraviti iz kakršnegakoli razloga (tudi, če je razlog na strani preizkušanca), posplošeno sklepati o odklonitvi že celotnega strokovnega pregleda. Pri tem pa tudi ne sme biti odločujoča “običajna praksa”oprave strokovnega pregleda in utečeno zaporedje opravljanja preiskav (urin - kri - klinični pregled) s predpostavko, da (ne)oprava ene faze, izključuje tudi ostale dele strokovnega pregleda. V členu 108 ZPrCP je namreč uzakonjena možnost, da se pri izvedbi strokovnega pregleda obseg odvzema vzorcev določi glede na potrebe preiskave, s katerimi se ugotavlja prisotnost posameznih snovi v organizmu. Zato je razumljivo, da se obseg odvzema vzorcev lahko razlikuje in je odvisen tudi od vrste različnih dejavnikov (o tem tudi Poročevalec državnega zbora Eva 2010-2411-0017 z dne 26. 8. 2010 ob sprejemu Zakona o pravilih cestnega prometa). Do takšne situacije prihaja primeroma tudi takrat, ko je voznik v cestnem prometu hudo telesno poškodovan (ali nezavesten) in odpeljan v zdravstveno ustanovo in se mu tam običajno odvzame le kri. Po povedanem je, kot pritožba pravilno opozarja, odločujoča ugotovitev v tem postopku o prekršku, ali je obdolženec v konkretnem primeru odklonil le oddajo urina ali pa celoten strokovni pregled (tudi ostale dele strokovnega pregleda), ki so odločujoči glede ugotovitve, ali je obdolženec v kritičnem času v cestnem prometu vozil pod vplivom prepovedanih substanc. To ključno dejstvo pa doslej po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dovolj natančno raziskano, zato ima pritožba prav, da je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in napadeno sodbo razveljaviti (določba osmega odstavka člena 163 ZP-1) in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj bo dopolnjen dokazni postopek glede na naravo stvari in okoliščine primera lažje izvedlo prvostopno sodišče.

9V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ponoviti vse doslej izvedene dokaze z zaslišanem policistov, ki so bili navzoči pri postopku strokovnega pregleda v ZD C. Morali bodo biti podrobneje povprašani o tem, ali je obdolženec dejansko izrazil pripravljenost na opravo preostalih delov strokovnega pregleda, kot je že doslej izpovedal policist U. M. Raziskati pa bo moralo tudi zatrjevano “utečen način poteka oprave strokovnega pregleda” v primerih, ko se le-ta opravlja zaradi preverjanja alkoholiziranosti voznikov v cestnem prometu oziroma, ko se strokovni pregled opravlja zaradi ugotovitve vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar bo moralo zaslišati medicinsko osebje (zdravnika in medicinsko sestro), v konkretnem primeru medicinsko sestro, ki naj bi bila navzoča takrat, ko je obdolženec bil pripeljan v ZD C. Take ugotovitve bo moralo kritično presojati v odnosu do določb ZPrCP, na podlagi katerih se lahko očitek vožnje pod vplivom prepovedanih substanc veže (le) na ugotovitve - vsebnosti teh sestavin v krvi in slini. Le tako temeljito dopolnjen dokazni postopek (najverjetneje ob izvedbi ustne obravnave) in ob kritični presoji določb členov 107 in 108 ZPrCP pa bo v odnosu do obdolženčevega zagovora lahko zadostna podlaga za sklep o tem, ali je utemeljen obdolžilni predlog predlagatelja, da je obdolženec v kritičnem času v ZD C. odklonil (celotni) strokovni pregled (in tudi način, kako je tak pregled odklonil!), s katerim naj bi se ugotavljalo, ali je v kritičnem času vozil v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc.