VSC sklep I Ip 143/2015

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se upnikov predlog za povrnitev stroškov z dne 11. 12. 2014 zavrne.
Upnik mora v roku 8 dni povrniti dolžniku 33,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da mora dolžnik v 8 dneh povrniti upniku 82,29 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pojasnjuje, da jih je dne 25. 9. 2014 ob 14.45 uri obiskal g. C., da so bili doma in da so z njim govorili. Poudarja, da g. C. ni bil pooblaščeni izvršitelj upnika in tudi pri obisku ni imel sklepa o izvršbi niti ni vedel ničesar o stanju dolga. Sodišče prosi, da preveri g. C., saj so dejstva navedena v sklepu lažna, ker so omenjenega dne bili doma, izvršitelj pa ni vedel ničesar o njegovem dolgu. Priglaša stroške sodne takse za pritožbo.

3Pritožba je utemeljena.

4Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški potrebni za izvršbo, ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali in ali so stroški postopka priglašeni pravočasno.

5Pri presoji potrebnosti nastalih stroškov premičninske izvršbe, je odločilno dejstvo tudi, ali je neposredna dejanja premičninske izvršbe opravljal po sodišču določeni izvršitelj.

6Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s sklepom o izvršbi z dne 6. 1. 2014 določeni izvršitelj A. A. tekom predmetnega izvršilnega postopka umrl. Upnik je z vlogo z dne 24. 4. 2014 (l. št. 17 spisa) predlagal določitev nove izvršiteljice, in sicer B. B., ki jo je sodišče prve stopnje določilo s sklepom z dne 18. 7. 2014.

7Izpodbijani sklep se nanaša na stroške premičninske izvršbe, nastale v zvezi z opravljanjem neposrednih dejanj v zvezi s to izvršbo po izvršitelju C. C. kot prevzemniku po pokojnem izvršitelju A. A., in sicer v zvezi z rubežem z dne 25. 9. 2014. Glede na navedeno pritožnik utemeljeno zatrjuje, da g. C. ni s strani upnika pooblaščen izvršitelj.

8Novela ZIZ (Uradni list RS, št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006; v nadaljevanju: ZIZ-E), ki je pričela veljati dne 25. 11. 2006, je dodala nov šesti odstavek dotedanjemu 40. členu in določila, da če upnik zahteva izvršbo s sredstvi ali predmeti izvršbe, pri katerih se v času vložitve predloga ne ve, ali bo treba določiti izvršitelja, upnik izvršitelja navede v določenem roku tekom postopka po pozivu sodišča, v katerem ga sodišče opozori, da bo sklep o izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo, ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvršbe, če v določenem roku ne bo navedel izvršitelja. Ustrezno temu pa je bil s to novelo spremenjen tudi tretji odstavek 44.a člena, ki določa, da sodišče določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo. Če je predlagani izvršitelj oseba, ki po drugem ali tretjem odstavku 288. člena tega zakona ne sme opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, sodišče s sklepom o tem obvesti upnika in ga pozove, da v določenem roku navede novega izvršitelja ter ga opozori, da bo predlog za izvršbo v celoti ali delno s sklepom zavrglo, če v določenem roku ne bo navedel novega izvršitelja.

9Od navedenega dne veljavnosti ZIZ-E je torej določitev izvršitelja izključna pravica upnika in ga sodišče ne more več določiti samo po določbah ZIZ o dodeljevanju zadev izvršiteljem, kot je dopuščal tretji odstavek 44. a člena ZIZ pred navedeno novelo. Ker je pravilnik le izvedbeni zakonski akt in kot tak zakonu tudi hierarhično podrejen, pa prvega odstavka 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, katerega sprememba velja od 19. 8. 2006 (v nadaljevanju: Pravilnik) in ki določa, da če je izvršitelj suspendiran ali razrešen oziroma če pristojni organ v okviru drugih zakonskih pogojev določi drugega izvršitelja, prevzame novi izvršitelj nerešene zadeve na podlagi odredbe pristojnega organa oziroma Zbornice izvršiteljev s prevzemnim zapisnikom in priloženim obračunom varščin, stroškov in plačila za opravljena dejanja, evidenco in dokumentacijo za vsako posamezno zadevo, ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku. Tako ni mogoče šteti, da navedena odredba pristojnega organa lahko nadomesti upnikovo voljo oziroma da ta določba Pravilnika lahko upniku odvzame, po ZIZ izključno njemu podeljeno, pravico do izbire izvršitelja.

10Pritožbeno sodišče zaključuje, da izvršitelj P. ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe. Ob takšnem zaključku pa je ugotoviti, da predmetni stroški za izvršbo niso bili potrebni ter da zato upnik do njih ni upravičen.

11Ob navedem je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek za povrnitev stroškov z dne 11. 12. 2014 zavrnilo (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnik je s pritožbo uspel. Upnik bi lahko skladno z določbo drugega odstavka 38.c člena ZIZ vložil zahtevo, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče. Ne glede na to, da je predlagal in da je bil po sodišču že pred nastankom predmetnih izvršilnih stroškov določen drug izvršitelj, upnik takšne zahteve ni vložil, zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku stroške sodne takse v zvezi z vloženo pritožbo in da mu jih je na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžan povrniti. Pri tem je dolžniku priznalo stroške sodne takse v višini 33,00 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti upnik v roku 8 dni od vročitve tega sklepa. Sodišče druge stopnje ni priznalo zakonskih zamudnih obresti od odmerjenih stroškov, saj le te niso bile zahtevane.