VSL sklep I Cpg 239/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se v III. IV. in V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo glede zneska 12.397,69 EUR in ugotovilo, da ob začetku prisilne poravnave nad toženo stranko obstoji terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 97.090,27 EUR in da je tožena dolžna tožeči plačati 97.090,27 EUR pod pogoji iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o potrditvi prisilne poravnave opr. št. St 756/2012 z dne 22. 11. 2012. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne 4.062,30 EUR pravdnih stroškov.

2Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče ni odločilo o povečanju zahtevka tožeče stranke iz 93.216,00 EUR na 109.487,96 EUR ter da z izrekom ni odločilo o njenem procesnem ugovoru pobotanja v višini 67.640,00 EUR, zato uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju obširno graja dokazno oceno, ki se tiče vsebinskega odločanja, in se ne strinja z dejanskimi zaključki sodišča. Graja tudi odločitev o pravdnih stroških, saj sodišče ni upoštevalo, da bi morala tožeča stranka že pred prvim narokom umakniti tožbo glede 12.397,69 EUR, ker je takrat za ta del že imela izvršilni naslov, zato je upravičena do sorazmerno nižjih stroškov za nagrado za narok. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da tožena stranka relativne kršitve postopka ni pravočasno uveljavljala, sicer pa se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Sicer pa sploh ne gre za povečanje, temveč za prilagoditev zahtevka glede na dejstvo, da je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave. Glede pobotnega ugovora je iz razlogov sodbe jasno razvidno, da je bil ta zavrnjen, torej bi šlo lahko v tem delu kvečjemu za zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravdni stranki sta 27. 11. 2009 sklenili Pogodbo za dobavo in montažo dvigal v objektu nogometnega stadiona X. št. 467/09-G (Pogodba za X.) in po ogledu 20. 9. 2010 podpisali primopredajni zapisnik. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ugovor tožene stranke o neizpolnitvi pogodbenih obveznosti tožnice po Pogodbi za X. neutemeljen. Ravno tako je (v razlogih sodbe) ugotovilo neobstoj v pobot uveljavljene terjatve tožene stranke do tožeče iz naslova škode, ki naj bi toženi stranki nastala, ker tožeča ni izpolnila svoje obveznosti po Pogodbi Y. (v nadaljevanju Pogodba za Y.). Ugotovilo je, da tožeča stranka ni bila odgovorna za zamudo pri izvedbi del na projektu Y. ter da je imela resne razloge za dvom v nasprotno izpolnitev tožene stranke. Zaključilo je, da je tožeča stranka z dopisi z dne 9. 2. 2011, 16. 3. 2011 in 21. 3. 2011 izpolnila svojo obveznost k pozivu na primeren rok za zavarovanje in v skladu z 102. členom OZ upravičeno odstopila od Pogodbe za Y.

6Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe vtoževane zakonske zamudne obresti kapitalizirala in jih s spremembo tožbe vtoževala kot glavno terjatev. Tožena stranka je v prvi pripravljalni vlogi takšni spremembi zahtevka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa o predlagani spremembi tožbe ni odločilo – ni izdalo posebnega sklepa (ne ločenega pisnega sklepa ne sklepa na naroku) niti odločitve ni zajelo v izrek izpodbijane odločbe. Tožena stranka mora biti seznanjena s tem, o kakšnem zahtevku tožeče stranke sodišče sploh odloča, ker ji je le tako zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Ker je tožena stranka spremembi tožbe izrecno nasprotovala,(1) bi moralo sodišče o tem, da je dovolilo spremembo tožbe, najkasneje ob izdaji izpodbijane sodbe sprejeti odločitev(2) ter v obrazložitvi zanjo navesti prepričljive razloge (prvi odstavek 185. člena ZPP), pa jih sploh ni navedlo. Tožena stranka tako utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v novo izdelavo sodbe (glede na naravo kršitev vrnitev zadeva v novo sojenje ni potrebno). Sodišče prve stopnje bo moralo tako v novo izdelani sodbi presoditi, ali kapitaliziranje obresti v konkretnem primeru(3) predstavlja razširitev tožbenega zahtevka (drugi odstavek 184. člena ZPP) in v primeru pozitivnega odgovora o tem sprejeti odločitev ter tudi navesti razloge o dopustnosti takšne spremembe tožbe.

7Pritožbeno sodišče se do preostalih pritožbenih navedb ne bo opredelilo, opozarja pa, da je tožena stranka sprva res podala zgolj ugovor materialnega pobota (o katerem ni treba odločiti v izreku), a je kasneje v svojih vlogah uveljavljala tudi procesno pobotanje,(4) zato bo moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP z izrekom odločiti tudi o tem.(5) V zvezi z odmero stroškov velja opozoriti, da bo moralo sodišče določiti nagrado za narok z dne 13. 11. 2014 v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, saj pritožnica utemeljeno opozarja, da tožeča stranka zaradi obstoja izvršilnega naslova glede 12.397,69 EUR ni imela pravnega interesa za pravdo in torej utemeljeno zahteva sorazmerno znižanje tožničinih stroškov za nagrado za narok.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

------

Op. št. (1): Kadar tožena stranka izrecno nasprotuje spremembi tožbe, ni mogoče šteti, da se je spustila v obravnavanje stvari same, kot v odgovoru na tožbo zmotno meni tožeča stranka.

Op. št. (2): Ker sodišče odločitve sploh ni sprejelo, tožena stranka ni mogla uveljavljati procesne kršitve, kot to zmotno meni tožeča stranka v odgovoru na pritožbo.

Op. št. (3): V tem delu bo treba navesti tudi razloge, na katere v odgovoru na pritožbo opozarja tožeča stranka, in sicer, da gre za prilagoditev zaradi dejstva začetka postopka prisilne poravnave na toženo stranko.

Op. št. (4): Več o ugovoru pobotanja in izrekih glej v Galič, A., Ugovor pobotanja v pravdi, gradivo za seminar, Ministrstvo za pravosodje, 13. maj 2010, Brdo pri Kranju.

Op. št. (5): Tožeča stranka v odgovoru na tožbo sicer pravilno navaja, da gre za situacijo, ko bi bilo pritožbo v tem delu mogoče šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Ker pa je sodbo višje sodišče razveljavilo že iz drugih razlogov in bo sodišče prve stopnje zgolj izdelalo novo sodno odločbo, lahko to nepravilnost sanira takrat.