VSRS Sklep II Kr 4373/2015-176

Obdolženemu N. V. se pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša za en mesec, to je do vključno 3. 6. 2015.

A.

1Zoper obdolženega N. V. pri Okrožnem sodišču na Ptuju teče kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) na podlagi pravnomočnega sklepa tega sodišča I Kpr 4373/2015 z dne 9. 2. 2015. Preiskava zoper obdolženca je bila razširjena s sklepom preiskovalne sodnice z dne 3. 4. 2015 za še eno kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zoper obdolženca je bil dne 5. 2. 2015 odrejen pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pripor je bil obdolžencu podaljšan za dva meseca s sklepom senata Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 2. 3. 2015.

2Višja državna tožilka je Vrhovnemu sodišču predlagala, da pripor obdolžencu v skladu z določbo drugega odstavka 205. člena ZKP podaljša na tri mesece iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V predlogu ugotavlja, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, zaradi katerega zoper njega teče kazenska preiskava, nadalje opozarja, da je bila preiskava zoper obdolženca razširjena za še eno istovrstno kaznivo dejanje. Državna tožilka nadalje navaja, da je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti in da preiskava še ni končana, saj bo morala preiskovalna sodnica zaradi razširitve preiskave poleg obdolženca zaslišati še štiri priče.

3Preiskovalna sodnica v pojasnilu v zvezi s predlogom za podaljšanje pripora navaja, da je zaslišanje prič določeno za 8. 5. 2015, vendar ni gotovo, da se bodo vse priče zaslišanja udeležile, saj sta dve na začasnem delu v tujini.

4Zagovornica obdolženca v izjavi na predlog za podaljšanje pripora meni, da podaljšanje pripora zaradi zaslišanja prič ni potrebno, saj so te lahko zaslišane šele na glavni obravnavi. Priče katerih zaslišanje je predlagano, se očitno zaslišanju izmikajo. Zagovornica meni, da bi bilo potrebno predlog oziroma razloge za podaljšanje pripora bolj prepričljivo argumentirati, hkrati pa še opozarja na slabo zdravstveno stanje obdolženca ter predlaga, da se predlog za podaljšanje pripora zavrne in obdolžencu pripor odpravi.

B.

5Obdolženec je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 zanj je predpisana kazen od enega do deset let, tako da Vrhovno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen formalni pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece.

6Zoper obdolženca kazenska preiskava, uvedena s pravnomočnim sklepom, še ni končana, saj je bila zahtevana njena razširitev zaradi še enega istovrstnega kaznivega dejanja prometa z mamili. O zahtevi za razširitev preiskave je sodišče odločilo 3. 4. 2015. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je zoper obdolženca podan utemeljen sum, da je storil kazniva dejanja, zaradi katerih teče zoper njega kazenska preiskava, ki pa še ni mogla biti zaključena iz objektivnih razlogov. Pri tem se ni mogoče strinjati z navedbami zagovornice, da zaradi zaslišanja prič, ki naj bi jim obdolženec prodajal drogo, ni mogoče podaljševati pripora, oziroma da bi bilo potrebno pripor odpraviti in da bi tožilstvo lahko vložilo obtožnico že na podlagi do sedaj zbranih dokazov, čeprav preiskava ni zaključena. Po določbi drugega odstavka 167. člena ZKP se v preiskavi zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica in to glede vseh dejanj zaradi katerih je državni tožilec predlagal, da se opravi preiskava in glede katerih je sodišče sprejelo sklep o preiskavi.

7Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Na to kaže narava kaznivega dejanja, to je promet z mamili, pri čemer je treba upoštevati, da je obdolžencu očitano izvajanje obsežnejše kriminalne dejavnosti, nadalje da je bil obdolženec že kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, da je brez zaposlitve in premoženja, denarna pomoč v višini 280,00 EUR mesečno pa mu očitno ne zadošča, saj je odvisnik od prepovedanih drog. Vse te objektivne in subjektivne okoliščine utemeljujejo sklep, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponavljal in s tem ogrožal varnost odjemalcev droge oziroma njihovo zdravje. Zato Vrhovno sodišče tudi ocenjuje, da je pripor sorazmeren ukrep ob upoštevanju stopnje ogrožanja varnosti, ki bi jo predstavljalo ponavljanje kaznivih dejanj in posega v obdolženčevo prostost. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je pripor neogiben ukrep, saj glede na navedene okoliščine predvsem v zvezi z obdolženčevo osebnostjo ni mogoče pričakovati, da bi milejši ukrep lahko dosegel, da obdolženec ne bi ponavljal kaznivega dejanja oziroma, da bi bila z njim zagotovljena varnost ljudi.

8Vrhovno sodišče je ob upoštevanju pojasnila preiskovalne sodnice, kdaj bo mogoče končati kazensko preiskavo, pripor obdolžencu podaljšalo za en mesec in pri tem tudi upoštevalo, da bo državno tožilstvo potrebovalo ustrezen čas za odločitev v skladu s 184. členom ZKP.