VSL sklep Cst 226/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.226.2015Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2, kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor pritožnice proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.
2Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da naj sodišče nadaljuje z obravnavanjem njenega predloga za začetek stečajnega postopka.
3Pritožba ni utemeljena.
4Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki, kot je pritožnici pojasnilo že sodišče prve stopnje. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2 (od 172. do 179. člena ZFPPIPP – ti urejajo ugovor proti vodenju prisilne poravnave), kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako moralo pritožničin predlog zavreči.
5Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).
6Višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da je rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave potekel 13. 3. 2015, iz spisa pa ni razvidno, da bi bil tak predlog vložen, zato bi že zato moral biti končan postopek poenostavljene prisilne poravnave (primerjaj 221.f člen ZFPPIPP), kar samo po sebi pomeni, da je treba nadaljevati stečajni postopek na podlagi predloga upnika (St 401/2015).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 7. 2015Nazaj na vrh ↑