VSL sklep II Cp 1374/2015

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu omogočilo plačilo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 122,70 EUR.

2Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodnih taks. Pojasnjuje, da je invalid I. kategorije, s 100% telesno okvaro, zato prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ki jo porabi za osebo, ki mu pomaga. Dejansko je torej njegova pokojnina dosti nižja. Avtomobil je prodal že leta 2014, 1.000,00 EUR je sam položil na račun in jih samo prenakazal naprej, saj niso bili njegovi. Država ne ob nič prikrajšana, če ga oprosti plačila sodnih taks, saj se bo v primeru, da bo v pravdi uspel, lahko naknadno poplačala.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožba ima prav, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena (sodišče prve stopnje pomotoma zapiše 13. člena) Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva. To je iz določbe 15. točke prvega odstavka 12. člena jasno razvidno.(1) Vendar je odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks kljub temu pravilna.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik prejema pokojnino v višini 475,07 EUR mesečno, poleg tega pa iz izpisa A. izhaja, da je imel tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse, prilive na račun v skupni višini 2.288,00 EUR, 27. 2. 2015 (tožba in predlog sta bila vložena 10. 2. 2015) pa še priliv v višini 1.000,00 EUR. Poleg tega je ugotovilo tudi, da je lastnik osebnega vozila znamke T., letnik 2009, v vrednosti 9.000,00 EUR. Ob ugotovitvi, da znaša sodna taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 1.227,00 EUR je tako pravilno ocenilo, da ob takšnem premoženju ni pogojev za popolno oprostitev plačila sodnih taks, da pa bi bila sredstva, s katerimi se tožnik preživlja s takojšnjim plačilom celotnega zneska, nedvomno občutno zmanjšana, zato je tožniku omogočilo plačilo sodne takse v desetih mesečnih obrokih po 122,70 EUR, v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ob tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je tožnik sam navedel, da je lastnik osebnega vozila v vrednosti 9.000,00 EUR in to ob vložitvi predloga v februarju 2015, zato ni mogoče upoštevati njegovih pritožbenih navedb, da je vozilo prodal že v letu 2014. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ugotovilo, da tožnik ob vložitvi predloga ni zatrjeval nobenih okoliščin v zvezi s prilivi na osebni račun, zato so tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi neupoštevne (ob tem, da jih pritožnik tudi z ničemer ne izkaže).

6Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

----------------

Op. št. (1): V lastni dohodek po tem zakon se štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali njen družinski član. Tako tudi 27. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki določa, da se v lastni dohodek, med drugim, ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, v lastni dohodek pa se štejejo osebi, ki skrbi za osebo, ki dobiva sredstva za tujo nego in pomoč.