VSRS sklep VIII R 11/2015

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

1Tožnik je pred Delovnim sodiščem v Mariboru vložil tožbo zoper delodajalca M. o. d. o. o. zaradi plačila prejemkov iz delovnega razmerja. Zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče postopek s sklepom z dne 28. 1. 2014 prekinilo. Tožnik je 14. 2. 2014 kot novega toženca označil S. H. kot edinega družbenika in direktorja izbrisane družbe. Skliceval se je na spregled pravne osebnosti oziroma 442. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS št. 126/2007 in naslednji) v zvezi z 8. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006 in naslednji). Delovno sodišče je s sklepom z dne 28. 8. 2014 nadaljevalo postopek in se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporu med tožnikom in novim tožencem. Zadevo je po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru.

2Okrožno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo in se je s sklepom z dne 5. 12. 2014 izreklo za stvarno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru. Tudi to sodišče pristojnosti ni sprejelo, ampak je 28. 4. 2015 sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da gre po predmetu tožbe za spor iz delovnega razmerja. Ker se zahtevek zoper sedanjega toženca uveljavlja na podlagi zakonskih določb o spregledu pravne osebnost, to pa bi pomenilo pravno nasledstvo, če se bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 8. člena ZGD-1, je za odločanje pristojno delovno sodišče.

3Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

4Po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2014) je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Glede na to, da so predmet spora pravice iz delovnega razmerja, je ključnega pomena za določitev pristojnosti vprašanje, ali se zahtevek zoper S. H. kot edinega družbenika uveljavlja na podlagi pravnega nasledstva izbrisane družbe, tožnikovega delodajalca.

5Po 1. točki prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožnik, izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Po prvem odstavku 8. člena ZGD-1 so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Iz te določbe izhaja, da gre pri spregledu pravne osebnosti za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - in ne za pravno nasledstvo družbenika.(1)

6Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženec ni niti delodajalec niti pravni naslednik tožnikovega delodajalca. Gre za spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pristojno sodišče splošne pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

---.---

Op. št. (1): Glej sklep II Ips 493/2001 z dne 4. 4. 2002