VSL sklep I Cp 3080/2014

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v ugodilnem delu (I. točka izreka) in odločitvi o stroških (III. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1S sodbo z dne 19.5.2014 je sodišče prve stopnje:

- odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 183943/2012 z dne 30.11.2012 delno v veljavi, in sicer za znesek 3.120,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26.10.2012 do plačila, za obresti od posameznih (v sodbi opredeljenih) zneskov ter za izvršilne stroške v znesku 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13.12.2012 do plačila (I. točka izreka),

- v preostalem je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek (ki se je glasil na več ali drugače) zavrnilo (II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožnici povrniti pravdne stroške v znesku 718,47 EUR (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da po drugem odstavku 347. člena ZPP razpiše obravnavo, odpravi bistvene kršitve ter pravilno ugotovi dejansko stanje (s tem, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne), podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, zakaj naj bi bil izrek nejasen oz. nerazumljiv. Prav tako naj ne bi bil v skladu s sklepom o izvršbi, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločati. Zato naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S pomočjo programa, ki je dostopen na internetu, je pooblaščenka ugotovila, da skupni znesek prisojenih obračunanih obresti znaša 759,47 EUR, kar pomeni, da je sodišče dosodilo več, kot je bilo zahtevano. Sodišče se ni opredelilo do toženčevih navedb o tem, da tožnica zahteva obresti od obresti, ki jih prišteva h glavnici, prav tako ne do ugovornih navedb, da so izvršilni stroški odmerjeni previsoko. Razlogi glede ugodilnega dela naj bi bili nejasni oz. sami med seboj v nasprotju. Sodišče zmotno interpretira zahtevek za vračilo z dne 26.7.2009 in nepravilno zaključuje, da ne gre za položaj, ko bi tožnica pogodbo o štipendiranju razdrla zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani. To je v nasprotju s trditvami obeh strank, celotnim potekom sodnega postopka in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Tožnica razdrtje iz krivdnega razloga postavlja kot temelj te pravde. Sodišče je v nasprotju s pričakovanji strank popolnoma obšlo vprašanje, ali je tožencu moč očitati krivdo za nezaključen študij. Prav tako se ni opredelilo do nobene od toženčevih trditev niti do njegovega zaslišanja. V pravdi tudi ni bilo ugotovljeno (niti ni bilo predmet dokazovanja), da je toženec svoje „šolanje zaključil“. Na zaključek šolanja zato sodišče neutemeljeno veže določene zaključke, ki niso bili predmet trditev. Prav tako ni bilo postavljene nobene trditve o statusu iskalca zaposlitve oziroma glede zaposlitve v RS.

3Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Zaključek sodišča prve stopnje, da je moč zgolj iz razloga, ker tožnica od toženca ne uveljavlja plačila pogodbene kazni, šteti, da pogodbe ni razdrla iz krivdnih razlogov (na toženčevi strani), ni le (sam po sebi) premalo prepričljiv, ampak tudi sicer v nasprotju s samimi navedbami tožnice. Kot je razvidno iz njenih pripravljalnih vlog (glej vlogi z dne 18.6.2013 in dne 11.3.2014), je slednja svojo pravico do razdrtja pogodbe o štipendiranju z dne 9.12.2002 (v nadaljevanju pogodba o štipendiranju) in do zahteve po vračilu revalorizirane vrednosti s strani toženca prejete štipendije jasno utemeljevala z njegovim krivdnim(1) nedokončanjem študijskih obveznosti (v skladu s pogodbenim dogovorom). Na drugi strani je toženec temu obrazloženo ugovarjal s sklicevanjem(2) na razloge na strani institucije (tuje fakultete) oziroma na uporabo 20. odstavka 3. člena Pravil o splošnih pogojih poslovanja javne ustanove AD Future(3). Do teh za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ključnih navedb obeh strank se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. Na drugi strani pa se v utemeljitev svojega zaključka (odločitve) sodišče prve stopnje sklicuje na okoliščino, da se toženec tudi po pridobitvi izobrazbe na Fakulteti za management v ... ni zaposlil v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem pritožba upravičeno opozarja, da tožnica tega ni omenjala kot razloga za razdrtje pogodbe in zahtevo po vračilu štipendije, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje (v tem oziru) „prekoračilo“ njene trditve. Iz vseh omenjenih razlogov(4) je bilo potrebno pritožbi v celoti ugoditi, izpodbijano sodbo v ugodilnem (obsodilnem) delu in glede odločitve o stroških (I. in III. točka izreka) razveljaviti ter zadevo v tem obsegu(5) vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP(6)).

6Ob ponovnem odločanju naj se sodišče prve stopnje v prvi vrsti(7) jasno opredeli do (različnih si) trditev obeh strank o naravi razlogov, zaradi katerih toženec svojega šolanja (v skladu s pogodbo o štipendiranju) ni zaključil, oziroma do vprašanja, ali so za to na njegovi strani podani krivdni razlogi (ali ne).

7Odločitev o stroških pritožbenega postopka (ki temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP) je pridržana za končno odločbo.

------------

Op. št. (1): Glej 7. in 8. člen pogodbe o štipendiranju (priloga A3), iz katerih jasno izhaja, da morajo biti za uveljavljanje teh pravic na štipendistovi strani podani krivdni (neopravičeni) razlogi.

Op. št. (2): Glej npr. pripravljalno vlogo z dne 30.8.2013

Op. št. (3): Torej na tožničina lastna pravila, na podlagi katerih je bila sklenjena pogodba o štipendiranju.

Op. št. (4): Do ostalih pritožbenih očitkov se zato pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo.

Op. št. (5): V zavrnilnem delu oziroma v II. točki izreka (tožnica - ki bi edina imela pravni interes za njegovo izpodbijanje - se namreč zoper njega ni pritožila) pa je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna.

Op. št. (6): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami

Op. št. (7): Opredeli naj se seveda tudi do drugih relevantnih toženčevih ugovorov (npr. v zvezi z višino izvršilnih stroškov).