VSRS sklep II DoR 74/2015

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je neutemeljen ugovor toženca, da so glede na 23. in 24. člen ZVPot pogodbeni pogoji v konkretnem primeru nični?“

1Sodišče prve stopnje je v veljavi ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 184387/2011 za znesek 2.400,00 EUR in za izvršilne stroške v znesku 133,80 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožencu je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 671,81 EUR. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki 22. 2. 2011 sklenili pogodbo o odstopu terjatve, ki jo je imel toženec do M. K., v izterjavo. Ocenilo je, da je šlo za „incaso cesijo“, po kateri prevzemnik terjatve proti dolžniku nastopa kot upnik in zahteva izpolnitev v svojem imenu, ekonomsko pa terjatev še vedno ostane cedentu

- torej prevzemnik izterjani znesek izroči cedentu, za svoje delo pa prejme plačilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se v obravnavanem primeru pravdni stranki dogovorili za plačilo nagrade za prevzem terjatve in sestavo pravnega mnenja (prevzemni strošek) v višini 10 % terjatve, v primeru uspešne izterjave pa še za nagrado v višini 10 % izterjanega zneska. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka 10. 3. 2011 dolžnici poslala dopis, tožencu pa 10. 3. 2011 poročilo o stanju zadeve s pojasnilom, da dolžnica zavrača plačilo in bo potreben sodni postopek in da je dne 9. 9. 2011 toženec odstopil od nadaljnje izterjave. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je causa pogodbe med pravdnima strankama dopustna, da so pogodbena določila jasna, da dogovor ni ničen ne po drugem odstavku 441. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), niti po 119. členu OZ. Navedlo je, da bi moral toženec zaradi morebitnih napak volje zahtevati razveljavitev pogodbe, česar ni storil. Tako je odločilo, da je na podlagi veljavne pogodbe tožeča stranka upravičena do plačila prevzemnega stroška v višini 10 % vrednosti terjatve, kar skupaj z DDV-jem znaša 2.400,00 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Zoper takšno odločitev toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in navaja, da sta sodišči kršili drugi odstavek 441. člena OZ in 23. in 24. člen Zakona o varstvu potrošnika (v nadaljevanju ZVPot). Kot pomembna izpostavlja vprašanja: (1) kakšno pravno varstvo je zagotovljeno koristnikom storitev pravnega svetovanja in zastopanja, ki ga nudijo gospodarski subjekti, ki ne spadajo v kategorijo odvetnikov ali odvetniških družb, (2) ali je ZVPot lex specialis, ki opredeljuje način poslovanja v takšnih primerih in (3) ali je pravnemu zastopniku kot prevzemniku naročila dopustno, da z naročiteljem storitve pravnega zastopanja sklene cesijsko pogodbo ali drugo pogodbo o prenosu pravice, npr. inkaso cesijo ali odstop v izterjavo, kadar mu je zaupana uveljavitev te pravice.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.