VSRS Sklep II Kr 50057/2014-695

Obdolženim Ž. P., M. T. in B. S. se podaljša pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za 3 (tri) mesece, to je vključno do 28. 5. 2015 do 06.00 ure.

1Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče zoper obdolžene Ž. P., M. T. in B. S. preiskava, da so v sostorilstvu storili kaznivo dejanje ugrabitve po drugem in prvem odstavku 134. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper obdolžena Ž. P. in B. S. pa tudi, da sta v sostorilstvu storila kaznivi dejanji mučenja po prvem odstavku 135.a člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Obdolženci so v priporu iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) od 28. 11. 2014 dalje. Obdolžencem je bil pripor podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča I Ks 50057/2014 z dne 24. 12. 2014 iz istih pripornih razlogov do 28. 2. 2015, obdolženemu P. do 06.02 ure, obdolženima T. in S. pa do 06.00 ure.

2Okrožna državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP Vrhovnemu sodišču predlagala, da obdolžencem pripor podaljša še za tri mesece. Predlog utemeljuje z ugotovitvijo, da so še vedno podani zakonski pogoji za pripor. Podan je utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je zoper obdolžence pravnomočno uvedena preiskava. Obširno obrazlaga, da so do sedaj izvedeni dokazi utemeljenost suma še dodatno potrdili. Ocenjuje, da sta pri obdolžencih še vedno podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navaja ter obrazlaga okoliščine, ki utemeljujejo takšno oceno, ter obrazlaga tudi neogibnost pripora za varnost ljudi in sorazmernost tega ukrepa s posegom v osebno svobodo obdolžencev. Ugotavlja, da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih preiskovalna sodnica preiskave do sedaj ni mogla končati. Gre za obširno in kompleksno zadevo, v kateri še niso bile zaslišane vse priče. Potrebno je pridobiti še vse z odredbami operaterjem zahtevane podatke o prometu v elektronskem telekomunikacijskem omrežju, ki se pridobivajo tudi v okviru mednarodne pravne pomoči iz tujine (Nemčije, Hrvaške in BiH). Te podatke bo treba naknadno analizirati in izdelati analitično poročilo. Potrebno bo pridobiti še poročila o preiskavi elektronskih naprav na podlagi odredb sodišča z dne 14. 1. 2015 in 5. 2. 2015. Sodišče je na predlog tožilstva odredilo izvedenstvo v zvezi z dodatno preiskavo bioloških sledi pri Inštitutu za sodno medicino. Navaja, da bo tožilstvo predlagalo izvedbo še drugih dokazov in sicer analizo in preiskavo snovi zemlje, ki se nahaja na podplatih zaseženih obuval in primerjavo le-teh s sestavo tal v gozdu, kjer naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje po prvem odstavku 135.a člena KZ-1. Ker gre za večjo količino zaseženih predmetov in sledov, bo potreben za analizo določen čas. Pri izvajanju dokazov med preiskavo so bili ugotovljeni podatki oseb, ki bi lahko izpovedale o določenih pomembnih okoliščinah kaznivih dejanj in le-te natančneje pojasnile, zaradi česar bo tožilstvo podalo dokazni predlog, da se te osebe zaslišijo kot priče. Navaja, da je čas treh mesecev potreben za zaključek preiskave ter tožilstvu za odločitev po končani preiskavi. Zato predlaga podaljšanje pripora obdolžencem do 28. 5. 2015.

3Predlog državne tožilke za podaljšanje pripora je bil vročen obdolžencem in njihovim zagovornikom, ki pa se o navedbah v predlogu niso izjavili.

4Preiskovalna sodnica je skladno z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložitvi predloga državne tožilke Vrhovnemu sodišču pojasnila, katera procesna dejanja še namerava opraviti. Poudarila je, da je v preiskavi sodišče zaslišalo že 55 prič, izdalo dve odredbi po 149.b členu ZKP ter da se podatki na podlagi teh odredb pridobivajo v okviru mednarodne pravne pomoči iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Nemčije. Izdani sta bili tudi dve odredbi za preiskavo elektronskih naprav po členu 219.a ZKP ter odredba za izdelavo izvedenskega mnenja glede bioloških sledi. Podatki na podlagi odredb še niso bili posredovani sodišču, pa tudi izvedensko mnenje še ni bilo izdelano. V preiskavi bo potrebno zaslišati še 13 prič. Opozarja, da je državno tožilstvo o predlogu za podaljšanje pripora navedlo, da bo sodišču predlagalo izvedbo dokazov. Ocenjuje, da bo preiskava zaključena v naslednjih treh mesecih.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če teče zoper obdolženca kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper vse obdolžence je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja ugrabitve po prvem in drugem odstavku 134. člena KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Zoper obdolžena P. in S. pa je uvedena preiskava še za kaznivi dejanji mučenja po prvem odstavku 135.a člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do desetih let in uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je zato izpolnjen.

6Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Utemeljen sum, da so obdolženci v sostorilstvu storili kaznivo dejanje ugrabitve po prvem in drugem odstavku 134. člena KZ-1, obdolžena P. in S. pa tudi kaznivi dejanji mučenja po prvem odstavku 135.a člena KZ-1 in uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1, je ugotovljen in obrazložen v pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave. Dokazi in podatki, ki so doslej zbrani in izvedeni, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo, da je utemeljen sum v smeri storitve obdolžencem očitanih kaznivih dejanj podan. Po navedenem tako obstaja zakonska podlaga za pripor.

8Nespremenjene so tudi okoliščine, na podlagi katerih sta ugotovljena priporna razloga za obdolžence.

9V zvezi s pripornim razlogom begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP državna tožilka utemeljeno izpostavlja visoke zagrožene kazni za kazniva dejanja, zaradi katerih so obdolženci v kazenskem postopku ter ravnanje vsakega od obdolžencev po tem, ko naj bi storili kazniva dejanja. Državna tožilka pravilno poudarja, da so se po storitvi dejanj umaknili v tujino. Tako sta se obdolžena Ž. P. in B. S. umaknila na Hrvaško. Od tod je P. preverjal ali mu je policija prišla na sled. Obdolženi S. se je iz Hrvaške, kjer ima njegova mati nepremičnino, umaknil v Črno Goro in pretrgal vso komunikacijo, ki bi varnostne organe lahko privedla do kraja, kjer se nahaja. Obdolženi P. je pretrgal komunikacijo tudi z materjo in od 25. 6. 2014 pa do 15. 7. 2014 svoje telefonske številke ni uporabljal. Obdolženi T. se je umaknil sprva v BiH, kjer naj bi imel sorodnike, dne 4. 7. 2014, pa je bilo na mejnem prehodu Županje Orašje evidentirano, da je iz BiH vstopal v Republiko Hrvaško. Državna tožilka utemeljeno poudarja, da namen pobegniti dodatno potrjuje tudi ugotovitev, da sta bila obdolžena T. in S. opažena v Viru pri Zadru, iz česar utemeljeno sklepa, da je bil T. skupaj ali pa v navezi s soobdolženim S.. Navedene okoliščine pri vseh treh obdolžencih kažejo na realno nevarnost pobega. To nevarnost pa državna tožilka obrazloži s presojo, da obdolžencev na našo državo ne vežejo vezi, ki bi preprečevale, da bi Slovenijo zapustili, na tak način bi otežili uspešno izvedbo kazenskega postopka. Tako pravilno opozarja, da ima obdolženi P. z mladoletno hčerko zgolj občasne stike, v Sloveniji pa nima zaposlitve in premoženja. Obdolženi S. se je v Slovenijo vrnil šele v oktobru 2014, torej po štirih mesecih. Po vrnitvi naj bi prikrival svoj videz. Opozarja, da mu zaposlitev v lastni gospodarski družbi ne prinaša omembe vrednih zaslužkov, ter da tudi partnerstvo z M. H. in odnos do staršev in brata, ne predstavljajo ovire za njegovo nekajmesečno odsotnost. Navaja še, da obdolženec v Sloveniji nima premoženja in da ga torej na Slovenijo ne veže nič tako pomembnega, kar bi ga lahko odvrnilo od pobega. Državna tožilka tudi utemeljeno izpostavlja, da M. T. v Sloveniji nima partnerke ali otrok, da je brez zaposlitve in premoženja, kar predstavlja okoliščine, da ga na Slovenijo ne veže nič takega, da se ne bi z begom izognil kazenskemu postopku. Tako razlogi, ki jih poudarja državna tožilka za vse obdolžence, utemeljujejo sklep, da pri njih obstaja realna nevarnost, da bi ob visoko zagroženih kaznih za kazniva dejanja, zaradi katerih so v postopku, ob izkazanemu umiku iz Slovenije potem, ko naj bi storili kazniva dejanja ter dejstvu, da ne obstajajo okoliščine, na podlagi katerih bi lahko ocenili, da obdolženci, če bi bili izpuščeni na prostost, ne bi pobegnili, da bi se v primeru izpustitve na prostost z begom ali s skrivanjem izognili kazenskemu postopku.

10Okrožna državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora tudi utemeljeno ugotavlja, da je za vse obdolžence podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Objektivne in subjektivne okoliščine, ki takšno oceno utemeljujejo, se niso spremenile. Način izvršitve in teža kaznivih dejanj, katerih so obdolženci utemeljeno osumljeni, okoliščine, v katerih so bila dejanja storjena, načrtovanje in dalj časa trajajoče priprave za storitev dejanj, ki naj bi bila nato tudi po načrtu izvršena, tako kaznivo dejanje ugrabitve, za katero so utemeljeno osumljeni vsi trije obdolženci, kot ostali dve kaznivi dejanji, za katero sta utemeljeno osumljena obdolžena P. in S., so objektivne okoliščine, pomembne za sklep, da obstaja realna in konkretna nevarnost ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Tudi storitev kaznivih dejanj, ki sta jih utemeljeno osumljena obdolžena P. in S., to je večurno maltretiranje oškodovanke in izživljanje nad njo, torej brezkompromisen in zavržen način izvršitve dejanj, kaže na nevarnost ponovitve. Obstajajo tudi subjektivne okoliščine na strani obdolžencev, ki nevarnost ponovitve kaznivega dejanja utrjujejo. Tako pri obdolženem P. kot S. vztrajnost in brezkompromisnost utemeljujeta realno nevarnost ponovitve kaznivih dejanj zoper življenje. Obdolženi P. je bil v letu 2011 že obsojen na sodišču v Salzburgu v Avstriji zaradi kršitve zakona o prepovedanih drogah. Preizkusna doba po izrečeni pogojni obsodbi se je iztekla 10. 11. 2014. Dejstvo, da naj bi obdolženec sedaj obravnavana kazniva dejanja storil v času trajanje preizkusne dobe po drugi sodbi, kaže na subjektivno okoliščino, ki utemeljuje nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Državna tožilka tudi poudarja, da zoper P. teče tudi preiskava zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 186. členu KZ-1. Tudi subjektivne okoliščine, da je obdolženi P. brez dohodkov in zaposlitve, obdolženi S. pa iz dejavnosti gospodarske družbe omembe vrednih dohodkov nima, utemeljujejo sklep o realni nevarnosti, da bi obdolženca, ki naj bi pri storitvi obravnavanih kaznivih dejanj zasledovala pridobitev premoženjske koristi, v primeru izpustitve na prostost, s kaznivimi dejanji nadaljevala. Subjektivne okoliščine, da je obdolženi T. brez dohodkov in brez zaposlitve in da ne opravlja niti priložnostnih del, utemeljeno izpostavlja državna tožilka kot pomembne za presojo, da bi obdolženec na prostosti ponovil kaznivo dejanje ter si poskusil pridobiti z izvršitvijo kaznivega dejanja dohodek. Tako vse subjektivne in objektivne okoliščine, ki jih poudarja državna tožilka in so bile tudi že presojane ter podrobno obrazložene v dosedanjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, kažejo na realno in konkretno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

11Podaljšanje pripora za vse obdolžence iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utrjuje tudi presoja o neogibnosti pripora za varnost ljudi. Neogibnost pripora za varnost določenega kroga ljudi se po navedenem ni v ničemer spremenila. Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj, ki ogrožajo varnost in življenje drugih (državna tožilka pravilno opozarja, da ni mogoče zanemariti dejstva, da bi lahko bile možne žrtve tudi drugi ljudje, za katere bi storilci ocenili, da vedo, kje se nahaja denar, pridobljen z ropom SKB banke ter na naravo in način izvršitve kaznivih dejanj), je pripor neogiben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanj, ki se očitajo obdolžencem. Tudi podaljšanje pripora iz pripornega razloga begosumnosti je neogibno, saj glede na ugotovitve, ki se nanašajo na ta priporni razlog, ni mogoče drugače zagotoviti nemotenega poteka kazenskega postopka. Pripor iz tega razloga je v sorazmerju s ciljem, ki ga zasleduje.

12Vrhovno sodišče je zato ugodilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolžene Ž. P., B. S. in M. T. podaljšalo iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za tri mesece. Potreben je namreč določen čas za opravo procesnih dejanj, ki jih navajata državna tožilka in preiskovalna sodnica. Pri trajanju pripora v preiskavi je potrebno presoditi, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Razumen čas trajanja pripora sodišče presoja glede na okoliščine konkretnega primera. V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je še potrebno izvesti in ker mora biti po končani preiskavi tožilcu omogočen potreben čas, da sprejeme eno izmed odločitev, predvideno v drugem odstavku 184. člena ZKP, ugotavlja, da je podaljšanje pripora za tri mesece razumen rok in da pravica obdolžencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena. Vrhovno sodišče je po navedenem obdolžencem podaljšalo pripor do vključno 28. 5. 2015 do 06.00 ure.