VSL sodba in sklep III Cp 898/2015

Pritožba se zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

1Sodišče prve stopnje je toženčev odgovor na tožbo zavrglo, ker ga je kljub pozivu vložil samo v enem izvodu, nato pa izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodilo in tožencu naložilo plačilo odškodnine 105.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2009 dalje ter 304,88 EUR pravdnih stroškov.

2Toženec se je pritožil, nominalno sicer le zoper sodbo, vsebinsko pa tudi zoper sklep, saj navaja, da je odgovor na tožbo res poslal le v enem izvodu, da pa je to naknadno opravičil, češ formular za poziv to obveznost zapoveduje le v drobnem tisku. Pojasnjuje, da se je v času poziva [na prestajanju zaporne kazni] nahajal v „izolaciji“, kjer ni možnosti kopiranja, je pa po pozivu kopijo napravil v ambulanti ter jo poslal sodišču skupaj s pojasnilom. Sicer še meni, da je takšna zahteva nesmiselna. Navaja, da skupaj s tožbo ni prejel nekaterih njenih prilog. Meni še, da bi morala biti sodba označena kot „uradna in sodna tajna“ in da gre za prevaro oz. „pesek v oči tožnice“, saj odškodnine in obresti ne bo nikoli dobila. Predlaga razveljavitev sodbe.

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže (3. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ne drži, da bi tožnik po pozivu sodišča poslal še en izvod odgovora na pritožbo, poslal je samo pojasnilo, zakaj je poslal le enega, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je nepopolno vlogo, ki v podeljenem roku ni bila dopolnjena, zavrglo, tožnika pa pred tem na posledice opozorilo. Ali se to slednjemu zdi smiselno ali ne, je brez pomena.

6Ex abundanti cautela, za vsak slučaj, ne sicer, ker bi sodišče dvomilo v pravilnost gornjih razlogov, ampak ker se le malo zamudi še z dodatnimi, ni odveč povedati, da tožniku ne bi koristilo niti to, da bi podal odgovor na tožbo v dveh izvodih oz. to, da bi ga sodišče ne zavrglo. V tem primeru bi bilo namreč treba šteti, kot da ni vložen, saj ni mogoče reči, da je obrazložen. Če pa odgovor na tožbo ni obrazložen, se šteje, da ni vložen. Da je odgovor obrazložen, mora iz obrazložitve izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu (278. čl. ZPP). Iz tožnikovega odgovora ne izhaja, da bi tožbenemu zahtevku nasprotoval, saj v njem ne navaja prav ničesar, kar bi se tikalo zahtevka; navaja, da je na prestajanju zaporne kazni, brez nepremičnega premoženja v RS, da so mu bili odvzeti dokumenti, da tožeča stranka ni vzpostavila kontakta, da je odprt postopek na Vrhovnem sodišču in v Strasbourgu, da se je izigralo nemški zakon in ugotovitve Interpola, predlaga pa „stanje mirovanja postopka do prestane kazni“.

7Ker je bila tožniku tožba pravilno vročena v odgovor(1), relevantnega odgovora na tožbo ni bilo, iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja želena posledica, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica, ali z dejstvi, ki so splošno znana, hkrati ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so torej bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe (318. čl. ZPP), zato je prvostopenjsko sodišča ravnalo pravilno in zakonito, ko je je izdalo.

8V opisu toženčevega ravnanja so podani vsi elementi odškodninske obveznosti (1. odst. 131. čl. Obligacijskega zakonika; OZ), zahtevana odškodnina pa ustreza merilom iz 1. in 2. odst. 179. čl. OZ. Dejstev, ki to utemeljujejo, pritožbeno sodišče ne bo niti ponavljalo niti pretresalo, saj zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, česar pritožnik niti ne poskuša. Prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo je razmeroma visoka, saj znaša približno 105 neto povprečnih plača na zaposlenega v RS, vendar je tožničina škoda katastrofalna, zato je taka odškodnina pravična in primerna ter glede na posebnosti primera ne odstopa od sodne prakse v drugih primerih katastrofalnih škod. Ali jo bo tožnica od toženca lahko izterjala, kar implicite ugovarja ta v pritožbi, na pravilnost in zakonitost odmere pravične denarne odškodnine ne vpliva.

9Kršitev določb postopka v zvezi s tajnostjo podatkov ni bilo (ZPP nikjer ne predpisuje, da bi morala biti sodba označena kot „uradna in sodna tajna“, sploh pa pritožnik ne pove, kako bi lahko to vplivalo na njeno pravilnost in zakonitost) niti ni pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotovilo kakršnekoli druge relevantne napake (2. odst. 350 čl. ZPP), zato je izpodbijano sodbo potrdilo in pritožbo zavrnilo (353. čl. ZPP).

------------------

Op. št. (1): Pravilno je, da mu niso bile vročene priloge, ki so se nanašale na tožničino prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks.