VSL sodba III Cp 999/2015

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

1S sodbo in sklepom z dne 23.10.2014 je sodišče dopustilo spremembo tožbe (kot je razvidna iz list. št. 47 spisa) in razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna opustiti oviranje tožnice pri souporabi traktorja, katerega solastnici sta pravdni stranki in je dolžna traktor vrniti v garažo pri stanovanjski hiši … in ga tam pustiti po vsaki uporabi, kakor tudi tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati 246,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2013 dalje in ji povrniti pravdne stroške. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške tega postopka v znesku 716,45 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenima zahtevkoma ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče ni ustrezno ocenilo vseh izvedenih dokazov, predvsem ne pomena dopisa z dne 10.10.2013, s katerim je tožnica toženko pozvala, da traktor vrne v garažo skupnega posestva in ga od tam ne odstranjuje brez tožničinega soglasja. Na pismo se toženka ni odzvala, zato se je tožnica odločila za pot v S., da ugotovi, kako je s traktorjem. V zvezi s tem so ji nastali tudi določeni stroški, ki jih vtožuje. Obstajal je neformalni dogovor med pravdnima strankama, da je traktor v garaži stanovanjske hiše, ki sta jo podedovali. Ob vsakem prihodu je tožnica ugotavljala, če je traktor v garaži in je odreagirala takoj, ko so ji sosedje sporočili, da je traktor iz garaže odpeljan. Ni opravičljiv razlog za odstranitev traktorja v tem, ker je bilo potrebno zamenjati olje in narediti servis. Če bi ji toženka to sporočila, bi se s tem tožnica verjetno zadovoljila. Toženka nedvomno ključ od garaže ima (saj drugače traktorja ne bi mogla odpeljati), zato ima možnost, da traktor tudi vrne in ne morejo držati njene navedbe, da ključa nima. Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za utemeljenost svojega tožbenega zahtevka izkazati pisni dogovor o uporabi traktorja ali odločitev sodišča in da bi bila le v tem primeru lahko deležna sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo določbo 99. člena v zvezi s 100. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi tožbeni zahtevek na plačilo 246,16 EUR. Tožnici je škoda nastala iz razloga, ker je toženka odstranila traktor iz garaže, ne da bi pojasnila zakaj. Tožnica je tako morala s potovanjem v S. navedene okoliščine ugotoviti, s čimer so ji nastali stroški, katerih povrnitev zahteva.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica (med drugim) zatrjuje, da je toženka odvzela stvar (traktor), ki je v solasti pravdnih strank, vsake do 1/2, in ji s tem onemogočila njegovo (so)uporabo. Zahteva njegovo vrnitev. Uveljavljala je torej vrnitveni zahtevek v smislu določbe 92. člena SPZ, zato je sodišče prve stopnje del tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica uveljavljala zaščito pred vznemirjanjem v smislu 99. člena SPZ,(1) pravilno zavrnilo.

6V zvezi z delom tožbenega zahtevka na vrnitev stvari (92. člen v zvezi s 100. členom SPZ) sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da solastnik zoper solastnika nima pravice do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni sporazuma, niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne stvari. Takšno pravico ima, lastninskopravno varstvo bi mu bilo mogoče odreči le takrat, ko bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.(2) Kljub temu je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Res je toženka solastni traktor odpeljala iz garaže solastne hiše, zaradi oprave servisa, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in čemur pritožnica ne oporeka. Vendar je traktor bil in je tožnici, kljub temu, da se sedaj nahaja na naslovu Ž. P. (ki naj bi poskrbel, da se servis opravi), ves čas na razpolago za uporabo. To je tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje večkrat izpostavila in temu toženka ni nikoli oporekala. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da glede na okoliščine primera ni mogoče govoriti o tem, da je bil tožnici traktor odvzet, da je toženka tožnico izključila iz (so)posesti (so)lastne stvari.V posledici je pravilno in zakonito zaključilo, da tudi vrnitveni zahtevek v smislu 92. člena v zvezi s 100. členom SPZ ni utemeljen in ga je pravilno zavrnilo.

7Enako pravilno je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek na povrnitev zneska 246,16 EUR, ki naj bi predstavljal premoženjsko škodo tožnice v zvezi s potjo v S., potem, ko ji je bilo sporočeno, da traktorja ni več v garaži. Glede na povedano ni mogoče govoriti, da so stroški tožnici nastali zaradi kakšnega protipravnega ravnanja toženke (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika), pri čemer protipravnega ravnanja tudi ne predstavlja dejstvo, da toženka na tožničin dopis z dne 10.10.2013 ni odgovorila.

8Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

----------------

Op. št. (1): Toženka je dolžna opustiti oviranje tožnice pri souporabi traktorja ...

Op. št. (2): Primerjaj sklep VS RS II Ips 137/2013.