VSL sklep IV Cp 3036/2014

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja mestu, kjer predlagateljica dela ali se nahaja na manj kot 150 m ter ukrep prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico po telefonu, elektronski pošti, telefaksu in podobnih sredstvih za komuniciranje na daljavo, izrečeta za čas šestih (namesto treh) mesecev od dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje.

II. V preostalem delu se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Pravdni stranki sta bivša zakonca. Zakonska zveza je bila razvezana s sodbo IV P 41/2014 s 7. 5. 2014.

Zaradi nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico je sodišče prve stopnje odločilo, da mora nasprotni udeleženec stanovanje št. -- v IV. nadstropju na naslovu A., K., prepustiti v izključno rabo predlagateljici in mu prepovedalo vstopiti v stanovanje. Nasprotnemu udeležencu je prepovedalo zadrževati se in približevati stavbi na naslovu A., K., na manj kot 150 m in na isti razdalji tudi mestu, kjer predlagateljica dela ali se nahaja. Poleg tega mu je še prepovedalo navezovati stike s predlagateljico s sredstvi za komuniciranje na daljavo.

Vsi ukrepi so bili izrečen za čas treh mesecev od dne izdaje izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je predlog, kolikor je predlagateljica želela doseči daljši čas trajanja ukrepov, zavrnilo.

2Zoper tak sklep se pravočasno pritožujeta oba udeleženca postopka.

3Predlagateljica se pritožuje zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi tako, da bodo vsi izrečeni ukrepi veljali šest mesecev od izdaje sklepa. Ocenjuje, da se je nasilje nasprotnega udeleženca v resnici stopnjevalo, zato trimesečni rok ne bo zadoščal, da bi se kaj spremenilo oz. ustavilo nasprotnega udeleženca v njegovem ravnanju.

4Nasprotni udeleženec pa se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga oz. razveljavitev sklepa. V obsežni pritožbi navaja, da za izpodbijano odločitev ni podlage. Meni tudi, da je odločitev nejasna in neobrazložena.

Navaja, da sodišče ni zaslišalo priče C. in pridobilo podatkov pri Policijski postaji K. ter mobilnih operaterjih glede telefonske komunikacije za telefonski številki obeh udeležencev postopka. Ta dokaz bi nasprotnemu udeležencu omogočil dokazovati, da so navedbe predlagateljice o vznemirjanju po telefonu brez podlage, saj je ona tista, ki stopa v stik z njim. V nadaljevanju pritožbe nasprotni udeleženec opisuje, kje kdo od udeležencev postopka živi in kakšno je stanje v zvezi s spornim stanovanjem na A., kakšni so bili nameni predlagateljice ob sklenitvi zakonske zveze in kako je načrtovala, da ga bo izigrala.

5Nasprotni udeleženec je na predlagateljičino pritožbo odgovoril. V odgovoru na pritožbo navaja, da zdaj predlagateljica sporno stanovanje oddaja, zato naj višje sodišče absurdne in nezakonite ukrepe razveljavi. Predlagateljica pa na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

6Predlagateljičina pritožba je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

7Izpodbijani sklep nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne bi dalo preizkusiti, izrek sklepa je razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom, v obrazložitvi so navedeni jasni razlogi o odločilnih dejstvih, ki si niso v nasprotju. V pritožbi nasprotnega udeleženca smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) torej ni podana.

8S pritožbenimi navedbami, da sodišče ni zaslišalo priče C. in opravilo poizvedb pri Policijski postaji K. ter mobilnih operaterjih, nasprotni udeleženec uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. V skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da bi bistveno kršitev, na katero se sklicuje v pritožbi, uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje. Prav tako ne navede, v čem bi bili razlogi, da sedaj uveljavljane kršitve ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje, to je ob zaključku naroka 5. 9. 2014, ko je bilo jasno, da je sodišče prve stopnje zaključilo dokazni postopek. Višje sodišče zato očitane kršitve ne more upoštevati.

9Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bil nasprotni udeleženec ves čas trajanja zakonske zveze nasilen do predlagateljice, ob zaključku zato, ker je razvezi nasprotoval. V času po vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze je sodišče zasledilo psihično nasilje v obliki žaljivk, zbujanja občutka manjvrednosti, ogroženosti, strahu in spravljanja v stisko z grožnjami o tem, da bodo predlagateljičine odločitve vplivale na njeno premoženjsko stanje ter pravico bivanja (da jo bodo kot tujko izgnali iz države). Opisano je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi vseh zaslišanih v postopku, tudi nasprotnega udeleženca samega(1) ter iz prepisov SMS sporočil za čas od 20. 1. 2012 do 6. 5. 2014 v spisu I Kpr 22609/2014. Nasprotni udeleženec dokazne ocene sodišča prve stopnje vsebinsko ne izpodbija. Višje sodišče tako nima nobenih pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je predlagateljica izkazala, da je bil nasprotni udeleženec do nje nasilen prej in tudi v času zadnjih treh mesecev(2) pred vložitvijo predloga za izrek ukrepov.

10Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje (ki jim pritožnik, kot rečeno, konkretno vsebinsko niti ne nasprotuje, nasprotno, v pritožbi navaja, da so pravilne) utemeljujejo izrek ukrepov za zagotovitev varnosti predlagateljice. Ostale pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca za odločitev o predlogu niso bistvenega pomena, zato ne terjajo posebnega dogovora pritožbenega sodišča. Enako velja tudi za njegove navedbe v odgovoru na pritožbo, ki je odgovor na pritožbo le po naslovu, sicer pa nasprotni udeleženec v njem navaja nove (prepozne) razloge zoper izpodbijani sklep, ki se tudi nanašajo na obdobje izven časovnih meja pravnomočnosti.

11Pritožba nasprotnega udeleženca torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo. To velja tudi za tisti del pritožbe, ki se nanaša na odločitev o pravdnih stroških. To je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo 35. člena ZNP.

12Ker je nasilje nasprotnega udeleženca zdaj predvsem psihično - verbalno nasilje preko sredstev za elektronsko komuniciranje in ker je to nasilje, kot izhaja iz prepisov SMS sporočil za čas od 20. 1. 2012 do 6. 5. 2014 v spisu I Kpr 22609/2014, intenzivno in pogosto, višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam predlagateljice, da takšno ravnanje nasprotnega udeleženca terja izrek ukrepa za najdaljšo možno dobo, torej za šest mesecev. Višje sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND pritožbi predlagateljice glede vseh ukrepov, razen glede ukrepa prepustitve stanovanja na naslovu A., K. in ukrepa prepovedi približevanja taistemu stanovanju (ki de facto tudi povzroči prepustitev stanovanja), ugodilo in čas trajanja ukrepov podaljšalo na šest mesecev.

13Glede slednjih ukrepov (torej glede glede ukrepa prepustitve stanovanja in ukrepa prepovedi približevanja taistemu stanovanju) pa višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da postopek po ZPND ni namenjen reševanju premoženjskih odnosov, ki so, kot kaže, glavna težava udeležencev postopka. Ob tem, ko je bilo v zadnjem času nasilje nasprotnega udeleženca “le“ še psihično in je evidentno (vsaj glede na navedbe predlagateljice(3)), da se nasilje ne stopnjuje oz. se umirja, izrečeni čas trajanja ukrepa zadošča. Še posebej glede na to, da si je predlagateljica bivanje že med postopkom (začasno?) uredila. V tem delu je zato višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu III. točke potrdilo.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 35. člena ZNP v zvezi s 24. členom ZPND.

-----------------

(1) Ki je sicer izpovedal, da ni bil nasilen in da predlagateljici ni grozil; da je morda bilo kakšno sporočilo, ki ni bilo prijetno, niso pa to bile grožnje.

(2) Kar je pomembno glede na določbo 7. odstavka 21. člena ZPND.

(3) Korektno so povzete v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.