VSL sodba I Cp 2490/2014

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119809/2011 z dne 23.8.2011 v celoti razveljavi, tožbeni zahtevek pa zavrne. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna tožencu v roku osem dni povrniti pravdne stroške v znesku 148,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo „iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov“ in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi obdrži v veljavi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Opozarja, da odločitev sodišča ni podprta s pravno podlago, naloga sodnika pa je ravno v tem, da življenjski primer (pravilno) subsumira pod zakonsko normo. Sodba, ki nima navedenih predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo, ni zakonita, saj bi v nasprotnem primeru veljalo, da je utemeljenost tožbenega zahtevka odvisna od sodnikovih lastnih prepričanj kaj je prav in kaj je narobe, ne pa od zakonskih norm. Sodišče je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je kršilo določbo četrtega odstavka 324. člena ZPP. Podana pa je tudi napačna uporaba materialnega prava. Dejstvo, da je bil investitor družba E., d.o.o. in dejstvo, da je bil na gradbišču delovodja, ne zmanjšuje odgovornosti toženca za nastalo škodo. Glede A. K. toženec ni zatrjeval, da je bil nadzornik po 85. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ali odgovorni vodja del po 77. členu v zvezi s 75. in 76. členom ZGO-1. Nesporno je, da je toženec izvajal dela izkopa. Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Pred gradnjo se mora opraviti zakoličba objekta (80. člen ZGO-1), ta v tem primeru za telekomunikacijske vode ni bila opravljena. Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter nadzornika na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo (prvi odstavek 84. člena ZGO-1). Izvajalec mora izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja ter po pravilih gradbene stroke (prvi odstavek 83. člena ZGO-1). V tem je protipravno ravnanje toženca, ki ni opozoril na to, da manjka zakoličba. Odškodninska odgovornost toženca je utemeljena tudi po določilih Obligacijskega zakonika, ki ureja podjemno pogodbo kot tudi po splošnih določilih o odškodninski odgovornosti.

3Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti (kakršen je konkretni) se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6V obrazložitvi sodbe mora sodišče navesti zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze, pa tudi predpise, na katere je oprlo sodbo (četrti odstavek 324. člena ZPP). V konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravnih predpisov na katere je oprlo sodbo ni navedlo, ker je tožbeni zahtevek zavrnilo in torej presodilo, da ta nima podlage v materialnem pravu. Ker je za preizkus pravilnosti takšne presoje v sodbi navedlo dovolj razlogov o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusi, zato sodišče prve stopnje samo zato, ker ni navedlo predpisov na katere je oprlo odločitev, očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo.(2)

7.Tožeča stranka vtožuje odškodnino za povzročeno ji škodo na telekomunikacijskem omrežju, ki jo je povzročil toženec s tem, da je s svojim delovnim strojem pretrgal kabel krajevnega kabelskega omrežja. Tožencu očita, da ni ravnal s skrbnostjo, s katero bi moral ravnati - med drugim bi moral zahtevati zakoličbo obstoječih telekomunikacijskih vodov ter pridobiti soglasje tožeče stranke za izvajanje del. Toženec in stranski intervenient sta predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka, saj toženec ni bil investitor, nudil je le strojne usluge in delo izvajal po navodilih naročnika in investitorja ter delovodje na terenu. Poleg tega je bil kabel tik pod površjem in na njem tudi ni bilo označevalnega traku.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeče dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano: da je bil toženec oziroma njegov delavec tisti, ki je z delovnim strojem pretrgal kabel; da je toženec oziroma njegov delavec delo (izkop) opravil po naročilu na terenu samem; da toženec ni bil investitor oziroma naročnik gradbenih del; da na mestu izkopa ni bilo oznak teka vodov, na drugih mestih pa so take oznake bile; da je bil kabel zakopan nenavadno nizko in ni imel predpisanega opozorilnega traku. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da toženec del ni opravljal v vlogi izvajalca (3) (da je bil izvajalec E., d.o.o. v pritožbi pove tožeča stranka sama), temveč kvečjemu v vlogi podizvajalca. (4) Le naročnik in izvajalec del na nepremičnini pa odgovarjata (solidarno) tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (187. člen OZ). Zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni odgovornosti toženca za nastalo škodo in da torej ni podlage za uporabo določbe 131. člena in ne določbe 187. člena OZ, je tako pravilen in zakonit.

9Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, toženec pa na podlagi določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.

-----------

(1) Torej zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

(2) Sodbe izdane v sporu majhne vrednosti pa zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni mogoče izpodbijati.

(3) Katerega značilnost je samostojnost pri opravljanju gradnje.

(4) Torej osebe, ki po izvajalčevem naročilu dela pri prevzetem poslu (prim. določbo 630. člena OZ).