VSRS sklep II DoR 1/2015

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je dolžna toženka plačati 31.822,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Vtoževani znesek predstavlja uporabnino za stanovanjsko hišo ... s pomožnimi objekti, ki je sicer formalno v lasti toženke, dejansko pa je solastnina pravdnih strank, razvezanih zakoncev, po enakih solastninskih deležih ter jo od razveze v letu 2006 toženka uporablja - po prepričanju tožnika - v obsegu, ki presega pripadajoči ji solastninski delež. Ugotovilo je, da posest na nepremičnini izvršujeta oba bivša zakonca, da pa v hiši ne prebiva nobeden od njiju. Presodilo je, da toženka nepremičnine ne uporablja v nesorazmernem obsegu, zato tožnik ni upravičen do uporabnine. Pojasnilo je še, da gre za enega od tistih primerov, ko bi bilo zaradi dolgoletnih sporov ustrezno medsebojna razmerja urediti v sodnem nepravdnem postopku.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:

- Kdaj je mogoče govoriti o nesorazmerni uporabi solastnega idealnega deleža oziroma ali lahko o nesorazmerni uporabi solastne nepremičnine res govorimo samo v primeru, ko eden od solastnikov uporablja celotno nepremičnino ali večji del, ko pa eden od solastnikov drugemu solastniku popolnoma onemogoči uporabo manjšega dela pa o nesorazmerni uporabi ne moremo govoriti?

- Ali je lahko pravica souporabe na solastni nepremičnini dejansko omejena zgolj na določene prostore na tem premoženju oziroma ali se lahko solastni delež na solastni stvari v skladu s 66. členom Stvarnopravnega zakonika omeji na določen prostor?

- Ali lahko torej eden od solastnikov dejansko izključno uporablja določene dele, ki še niso razdeljeni in brez soglasja drugega solastnika sam izvrši delitev v naravi, pa čeprav so deleži idealni, ter tako s tem poseže v solastninsko pravico drugega solastnika in to ne glede na to, da je zaseden del manjši od solastnega deleža?

Meni, da na nobenega od navedenih vprašanj ni mogoče odgovoriti pritrdilno.

4Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo tretjega odstavka 367.c člena istega zakona predlog zavrnilo.