VSRS sklep VIII Ips 96/2014

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnica je v prvotnem sojenju vložila tožbo proti toženi stranki, ki je tuja družba in ustanoviteljica podružnice, v kateri je delala. Sodišče je s sodbo I Pd 32/2010 ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 23. 1. 2010 in da je trajalo do 4. 2. 2010 (točka I izreka), da je bila v tem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki (točka II izreka) in da ji mora tožena stranka za to obdobje obračunati bruto nadomestilo plače ter ji plačati davke in prispevke (točka III izreka). Zavrnilo je zahtevek za poziv nazaj na delo in priznanje delovnega razmerja od 5. 2. 2010 dalje (točka IV izreka). Zoper to sodbo se je pritožila le tožnica. Sodišče druge stopnje je razveljavilo točko IV izreka sodbe sodišča prve stopnje in odločitev o stroških, pritožbo pa je glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, štelo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Zavzelo je stališče, da je tožnica s tem, ko je tožbo naperila zoper toženo stranko, uveljavljala zahtevek zoper pravno osebo, ki ni njen delodajalec in ni pasivno legitimirana v tem sporu.

2Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2009, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še vedno traja in da je dolžna tožena stranka tožnico pozvati nazaj na delo. Upoštevalo je stališče sodišča druge stopnje in ugotovilo, da tožena stranka ni pasivno materialno legitimirana, saj je bila tožnica zaposlena pri podružnici tožene stranke, na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), pa je v primeru podružnice tujega podjetja, delodajalec lahko le podružnica ne pa tudi matično podjetje.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da matična družba predstavlja drugo pravdno stranko od podružnice, zaradi česar je ugotovilo, da ni podana pasivna legitimacija. Določba 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) naj bi namreč določala, da je pravdna stranka lahko le fizična in pravna oseba, podružnica pa naj ne bi bila pravna oseba, ampak zgolj podaljšek matične družbe. ZDR naj bi bil materialnopravni predpis, pojem delodajalec pa je pojem materialnega in ne procesnega prava, zato naj ZDR ne bi mogel odgovoriti na vprašanje, kdo je lahko pravdna stranka po ZPP. Če bi določbo 5. člena ZDR kljub temu razlagali tako, da je lahko podružnica tuje pravne osebe tudi pravdna stranka, pa bi morali to razumeti kot možnost, da delavec lahko toži matično družbo ali pa podružnico. V nasprotnem primeru, bi delavec ostal brez sodnega varstva, če bi se matična družba na primer odločila ukiniti podružnico brez stečaja ali likvidacije. Do teh vprašanj naj se sodišče ne bi opredelilo, zaradi česar naj bi bila podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodišče štelo, da je prišlo do molčečega strinjanja s subjektivno spremembo tožbe, naj bi bila podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5Revizija je utemeljena.

6Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Splošno o procesni in stvarni (materialni) legitimaciji

7Pojem procesna legitimacija se nanaša na vprašanje, kdo lahko v konkretnem postopku nastopa kot tožnik (aktivna procesna legitimacija) in kdo kot toženec (pasivna procesna legitimacija). Stvarna (materialna) legitimacija pa se nanaša na vprašanje, kdo je pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Procesna legitimacija je procesna predpostavka in če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže, medtem ko neobstoj stvarne legitimacije privede do zavrnitve zahtevka.

8Na podlagi 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba, (prvi odstavek), pri čemer se lahko s posebnimi predpisi določi, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka (drugi odstavek). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Sposobnost biti stranka dejansko ustreza pravni sposobnosti materialnega prava, čeprav je v določenih izjemnih primerih sposobnost biti

stranka podeljena tudi pravno nesposobnim osebam. Zakon v drugem odstavku navedenega člena širi sposobnost biti stranka v postopku tako, da lahko v posameznih zakonsko določenih primerih kot stranka v postopku nastopajo tudi subjekti, ki sicer nimajo pravne sposobnosti. Vsaka pravno sposobna oseba ima sposobnost biti stranka v postopku, vendar pa je lahko stranka v postopku

izjemoma tudi subjekt brez pravne sposobnosti. V tem smislu je pojem sposobnost biti stranka širši od pojma pravne sposobnosti.

Pasivna procesna in stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja

9Na podlagi drugega odstavka 5. člena ZDR, je delodajalec po tem zakonu pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da ZDR podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, ni dvoma, da je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja v konkretnem primeru (pasivno) stvarno legitimirana, je avtomatično tudi (pasivno) procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP.

Pasivna procesna in stvarna legitimacija tuje družbe ustanoviteljice

10V zvezi z vprašanjem procesne in stvarne legitimacije tuje družbe ustanoviteljice je treba upoštevati zakon, ki ureja pravno naravo in položaj podružnic, to je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadaljnji). Na podlagi 31. člena ZGD-1 ima družba lahko podružnice, ki so ločene od sedeža družbe, pri čemer podružnice

niso pravne osebe

, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Podružnica

tujega

podjetja je še podrobneje urejena v 676. do 683. členu ZGD-1. Po določbi 679. člena ZGD-1 podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, na podlagi 683. člena ZGD-1 pa je za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V konkretni zadevi pa je pomemben tudi 682. člen ZGD-1, ki določa, da je za vsako podružnico treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki

zastopajo tuje podjetje

. Iz te določbe jasno izhaja, da zastopniki podružnice ne zastopajo (zgolj) podružnice ampak kot zastopniki podružnice v resnici zastopajo tuje podjetje samo. Naš pravni red podružnicam torej ne podeljuje statusa pravne osebe, ampak gre zgolj za dislociran podaljšek družbe ustanoviteljice, kakor v reviziji pravilno navaja tožnica.

11Določba prvega odstavka 76. člena ZPP je jasna. Pravdna stranka je lahko

vsaka

fizična in pravna oseba. Zato je tuja družba je kot pravna oseba (za razliko od podružnice)

vedno

procesno legitimirana. Prav tako je tudi stvarno legitimirana. Glede na to, da je podružnica zgolj del družbe ustanoviteljice, oziroma dejansko

je

družba ustanoviteljica, saj nima lastne subjektivitete, namreč ne moremo trditi, da družba ustanoviteljica v razmerju do delavca, ki se je zaposlil pri podružnici, ni delodajalec. Delodajalec je dejansko matična družba, podružnica pa v razmerju do delavca na podlagi izjeme iz 5. člena ZDR lahko veljavno opravlja vse funkcije delodajalca. Dejstvo, da delavec lahko zahteva izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja tudi samo od podružnice tujega podjetja, je zgolj izjema v korist delavca, kar pa ne izključuje možnosti zahtevati izpolnitve neposredno od končno odgovornega subjekta, t.j. tujega podjetja.

12Ker se nižji sodišči zaradi zmotne uporabe materialnega prava nista opredelili do zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljnjega trajanja delovnega razmerja, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.