VSRS Sklep I Up 42/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 109/2015-17 z dne 4. 3. 2015) razveljavi.
II. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1S sodbo in sklepom I U 109/2015-17 z dne 4. 3. 2015 je prvostopenjsko sodišče (v uvodu svoje odločbe je navedlo samo „Sodba v imenu ljudstva“, s popravnim sklepom I U 109/2015-19 z dne 6. 3. 2015 pa je uvod popravilo tako, da se pravilno glasi „Sodba v imenu ljudstva in sklep“, odločbo pa je dopolnilo tudi s pravnim poukom) s 1. točko izreka ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke, št. 1207/2014 z dne 11. 11. 2014 (s katero je bila tožnica izbrisana iz imenika Odvetniške zbornice), in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, z 2. točko izreka (izpodbijani del sodbe in sklepa) je zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe in s 3. točko izreka zavrnilo stroškovni zahtevek tožene stranke.

2V obrazložitvi izpodbijane 2. točke izreka je prvostopenjsko sodišče navedlo, da se začasna odredba lahko izda samo do pravnomočne sodne odločbe, ki pa je bila v obravnavanem primeru že izdana in učinkuje z vročitvijo. Tožnica ni izkazala verjetnosti, da bi ji nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo lahko sodišče preprečilo z izdajo začasne odredbe, saj je sodišče s sodbo že odločilo o njeni tožbi in ji ugodilo.

3Zoper navedeni sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da je bilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno. Vrhovno sodišče je namreč s sklepom I Up 16/2015 z dne 19. 2. 2015 ugodilo pritožbi tožene stranke ter sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 109/2015 (s tem sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožeči stranki in izdalo začasno odredbo) spremenilo tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Prvostopenjsko sodišče je s sedaj izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe in je torej razsojalo o že pravnomočno razsojeni zadevi. Predlaga razveljavitev sklepa. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Pritožba je utemeljena.

5Kot izhaja iz podatkov sodnega spisa je tožnica skupaj s tožbo dne 19. 1. 2015 vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. O zahtevi je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom I U 109/2015-7 z dne 23. 1. 2015, in sicer je zahtevi ugodilo in odložilo izvršitev izpodbijane odločbe tožene stranke, št. 1207/2014 z dne 11. 11. 2014, do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.

6Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pritožbo, ki ji je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 16/2015 z dne 19. 2. 2015 ugodilo, izpodbijani prvostopenjski sklep razveljavilo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe je z izdajo sklepa in vročitvijo strankam postala pravnomočna.

7Iz sodnega spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka vložila novo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

8Ker je prvostopenjsko sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom ponovno odločilo o zahtevi za izdajo začasne odredbe, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9Vrhovno sodišče je zato na podlagi 77. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.

10Odločitev o stroških postopka temelji na določbi drugega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Tožena stranka je v pritožbi zoper sklep sicer zahtevala povračilo stroškov, vendar pa ni opredeljeno navedla stroškov, za katere zahtevajo povračilo. Zato je Vrhovno sodišče njeno zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka zavrnilo.