VSK sklep PRp 13/2013

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca M.F. z dne 13.12.2012 za vrnitev v prejšnje stanje, njegovo pritožbo zoper sklep PRuz 9 z dne 21.11.2012 zavrglo, poleg tega pa je zavrglo tudi njegovo vlogo z dne 17.12.2012.

Zoper takšen sklep se je storilec pritožil z vlogo, ki jo imenuje „vloga za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba zoper sklep naslovnega sodišča PRuz 9 z dne 19.12.2012“. Meni, da je sedaj, ko se je pričel nad njim osebni stečaj, odreditev uklonilnega zapora nedopustna, enako tudi vsi postopki v zvezi s prisilno izterjavo obveznosti od stečajnega dolžnika. Kot stečajni dolžnik nima več niti možnosti samostojno upravljati s svojim morebitnim premoženjem, zaradi česar bi bilo tudi, če bi od kje dobil sredstva, kakršnokoli prostovoljno poplačilo globe, ki bi preprečevala uklonilni zapor, neizvedljivo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno pretehta vse okoliščine in odloči, da se odločitev o uklonilnem zaporu odpravi oziroma sklep prekliče.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je po pregledu in presoji zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo. Razlog za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, je v ugotovitvi, da je storilec zamudil zakonski rok za vložitev pravnega sredstva, ob čemer je tudi ugotovilo, da razlog za zamudo ni bil upravičen. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev prepričljivo in razumno obrazložilo in je storilec s ponavljanjem navedb iz prejšnjih vlog ne more izpodbiti.

Pač pa pritožbi priložena kopija sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 8. januarja 2013 o začetku postopka osebnega stečaja zoper storilca M.F. kaže na nastop nove okoliščine, ki jo je treba upoštevati v postopku izterjave globe. V skladu z določbo 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, številka 126/2007 s spremembami) spada v stečajno maso premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z vnovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kot tudi premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka, po 389. členu ZFPPIPP pa tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). V stečajno maso spadajo tudi prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojenca v kazenskih zavodih, razen zneska, ki je enak višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost in če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči (tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP). Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP). To pomeni, da storilec od dne 8. januarja 2013, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku izterjave globe zoper storilca to navedbo storilca preveriti in, če se izkaže za resnično, upoštevati tudi to novo okoliščino.