VSM sodba I Cp 1104/2014

1. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bilo zahtevku ugodeno, spremeni tako, da se zahtevek glede plačila 7.063,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 2.920,32 EUR od 21. 11. 2009 dalje do plačila in od zneska 4.143,65 EUR od 24. 6. 2010 dalje do plačila, zavrne, tožeča stranka pa mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti 968,04 EUR stroškov postopka.

2. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu glede 684,00 EUR potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 536,36 EUR stroškov pritožbenega postopka. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da mora toženka tožnici plačati znesek 7.063,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 2.920,32 EUR od 21. 11. 2009 dalje do plačila, od zneska 4.143,65 EUR pa zakonske zamudne obresti od 24. 6. 2010 dalje do plačila, ter ji povrniti pravdne stroške v višini 1.047,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Zoper sodbo se v delu, s katerim je bilo zahtevku ugodeno, iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe glede zneska 684,00 EUR se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da tožnici naloži še plačilo 684,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

3Tožnica in toženka na pritožbi nista odgovorili.

4Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnice ni utemeljena.

5Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki sicer tudi v pritožbi niso sporne, je partner toženke z njenim avtomobilom pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, v kateri je nastala materialna škoda na drugem vozilu in nepremoženjska škoda voznici tega vozila ter sopotniku. Zavarovalnica, pri kateri je imela toženka zavarovano vozilo, je oškodovancem izplačala odškodnino, sedaj pa od toženke kot lastnice vozila in zavarovanke zahteva povrnitev izplačil skupaj z obrestmi in stroški. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju Splošni pogoji), ki določajo, da ima zavarovalnica pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po prvem odstavku 3. člena Splošnih pogojev, uveljavljati povračilo izplačil, skupaj z obrestmi in stroški. To določilo pa po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti samostojna podlaga za zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca (enako stališče je v podobnem primeru zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 991/2007 z dne 14. 10. 2010 in Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 3100/2010 z dne 1. 12. 2010). Po 4. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola. Upoštevajoč citirana določila pogojev se izguba zavarovalnih pravic nanaša le na zavarovanca ali sozavarovanca, ki je voznik in samo ta izgubi zavarovalne pravice. Zavarovanec, ki ni bil voznik vozila, že po logiki stvari ne more vozila upravljati pod vplivom alkohola. Toženka je bila lastnica in skleniteljica zavarovanja, vendar ni bila tudi voznica, ampak je to bil njen partner. Voznik vozila pa je po uvodni določbi drugega odstavka 1. člena Splošnih pogojev sozavarovana oseba in le ta oseba po 3. členu Splošnih pogojev, če krši sklenjeno pogodbo, izgubi zavarovalne pravice. Če pa s pogodbo ni seznanjena, izgubi zavarovalne pravice na podlagi 4. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Toženka kot lastnica vozila zavarovalne pogodbe ni kršila, niti tožnica konkretizirano tega ni trdila, temveč je izgubo zavarovalnih pravic izvajala zgolj iz ravnanja tretjega, torej voznika, na podlagi česar pa tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen.

6Toženka pa tudi ne more biti odgovorna za škodo, ki je bila povzročena z njenim vozilom, po splošnih odškodninskih predpisih, saj ji tožnica v zvezi s prepustitvijo stvari ni očitala kakšnega protipravnega ravnanja (npr., da bi zaupala stvar osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičena z njo ravnati).

7Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v delu, s katerim je bilo zahtevku ugodeno. Ker je sodišče druge stopnje tako ob pravilni uporabi materialnega prava ugotovilo, da odgovornost toženke ni podana, je bilo iz tega razloga zavrniti tudi pritožbo tožnice glede zavrnitve zahtevka za povračilo odvetniških stroškov v zvezi z odškodninskimi zahtevki oškodovancev v višini 684,00 EUR in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8Glede na spremembo odločitve o glavni stvari, je sodišče druge stopnje ponovno odločilo tudi o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka je tako v postopku na prvi stopnji v celoti uspela, zato ji gre v skladu s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP tudi povračilo stroškov. V skladu z odvetniško tarifo ji je kot potrebne glede na vrednost spornega predmeta 8.477,64 EUR priznati nagrado za postopek po tar. št. 3100 v znesku 378,30 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 v znesku 349,20 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in kilometrino za smer Maribor - Gornja Radgona in nazaj, 2x80kmx0,37 EUR v višini 59,20 EUR. Skupaj znašajo tako stroški zastopanja 806,70 EUR oziroma z 20% DDV (161,34 EUR) 968,04 EUR, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženki.

9V postopku s pritožbo je toženka v celoti uspela, zato je upravičena tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Kot potrebne ji je sodišče priznalo nagrado za postopek s pritožbo po tar. št. 3210 v višini 427,20 EUR, stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, kar skupaj z DDV (89,44 EUR) znaša 536,64 EUR. Glede na uspeh je tako tožnica dolžna toženki povrniti 536,36 EUR pritožbenih stroškov. V zvezi s priglašeno sodno takso po odmeri sodišča je pojasniti, da je bila toženka plačila sodnih taks oproščena in ni upravičena do njihove povrnitve. Sodišče prve stopnje pa bo moralo glede na uspeh toženke uradni dolžnosti naložiti plačilo takse tožnici (15. člen Zakona o sodnih taksah). Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je sama dolžna kriti svoje stroške postopka.