VSL sklep IV Cpg 643/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper izdani plačilni nalog R Srg 2615/2013 z dne 17. 12. 2013 ugodi, navedeni plačilni nalog pa razveljavi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor odvetniške družbe zoper izdani plačilni nalog opr. št. R Srg 2615/2013 z dne 17. 12. 2013.

2Zoper navedeni sklep se je odvetniška družba pravočasno pritožila, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa vključno z izdanim plačilnim nalogom.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je odvetniška družba navedla, da v zastopstvu upnika zoper dolžnico, zoper katero razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom o izvršljivosti upnikove terjatve namerava sprožiti postopek izvršbe, zato naproša sodišče za posredovanje podatkov o dolžničinih deležih v gospodarskih družbah. Vlogi je priložila pooblastilo upnika in notarski zapis, na katerega se sklicuje.

5Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče pravilno navedeno odvetniško družbo prepoznalo kot upravičenca do posredovanja zaprošenih podatkov. Podlago je našlo v 51. členu ZSReg, nato pa tudi po presoji pritožbenega sodišča zmotno ugotovilo, da gre za podatke takšne narave, ki so načeloma dostopni le pooblaščenim organom, zaradi česar ni mogoča uporaba prvega odstavka 10. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), pač pa drugi odstavek 10. člena ZOdv. Pritožnik namreč pravilno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava.

6Prvi odstavek 10. člena ZOdv določa le, kdaj so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brezplačno posredovati brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in rok, v katerem morajo odvetniku te podatke posredovati. Drugi odstavek 10. člena ZOdv pa določa zgolj izjemo od pravila iz prvega odstavka 10. člena, saj pove, da odvetnik nima pravice iz prvega odstavka 10. člena, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Če torej odvetnik sploh nima pravice do posredovanja podatkov, je izključena tudi presoja plačljivosti teh podatkov. Prvostopenjsko sodišče je zato pri presoji utemeljenosti ugovora odvetniške družbe zoper plačilni nalog, s katerim ji je prvostopenjsko sodišče naložilo plačilo sodne takse za izdajo potrdila, svojo odločitev neutemeljeno oprlo na drugi odstavek 10. člena ZOdv.

7Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je pritožnica utemeljila svojo upravičenost do zahteve za posredovanje podatkov iz prvega odstavka 10. člena ZOdv, torej da zahtevane podatke potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in da je prvostopenjsko sodišče našlo podlago za tako upravičenje celo v izrecni določbi 51. člena ZSReg.

8Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je odvetniška družba zaprosila za posredovanje podatkov o dolžničinih poslovnih deležih v gospodarskih družbah in ne za posredovanje potrdila. Po četrtem odstavku 7. člena ZSReg sodišče na določeno zahtevo izda potrdilo, da določen vpis obstaja, da v določeni zadevi ni poznejših vpisov, da je določen vpis izbrisan ali da določenega vpisa ni. Da zahtevane podatke ni enačiti s potrdilom, pa izhaja tudi iz 10.1 točke taksne tarife, ki določa taksno obveznost za izdajo potrdila v tarifni številki 10101, taksno obveznost za izbiranje podatkov, ki se nato kopirajo na izdani medij, pa v tarifni številki 10106.

9Ker je pritožnik zahteval le posredovanje podatkov, ne pa potrdila, te pa mu je sodišče dolžno po prvem odstavku 10. člena ZOdv dati brezplačno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (4. točka 39. člena ZSReg v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).