VSL sklep I Cpg 803/2014

I. Pritožba zoper točko I izreka prvostopenjskega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper točki II in III izreka prvostopenjskega sklepa se ugodi in se izpodbijani sklep v teh dveh točkah izreka prvostopenjskega sklepa razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Prvostopenjsko sodišče je izdalo sklep, ki je imel v izreku tri točke. V točki I je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 203297/2011 z dne 23. 12. 2011 še v točki 1 izreka. V točki II izreka izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče ni dovolilo spremembe tožbe. V točki III izreka izpodbijanega sklepa je naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov postopka, pri čemer ni opredelilo zneska.

2Zoper takšen sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. Kolikor se pritožba nanaša na točko I izreka, med drugim meni, da iz sodne odločbe ni mogoče ugotoviti, ali gre za vsebinsko sodno odločbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku tožeče stranke, ali pa zgolj za postopkovni sklep. Meni tudi, da bi bila izdaja točke I izreka sklepa dopustna, vendar bi morala po svojem pomenu biti zgolj vmesni procesni sklep.

3V tistem delu pritožbe, ki se nanaša na točko II izreka sklepa meni pritožba, da je prvostopenjsko sodišče odločilo prezgodaj. O dovolitvi spremembe tožbe bo lahko začelo odločati šele potem, ko bo pravnomočna odločitev o točki I izreka prvostopenjskega sklepa.

4Kolikor se pritožba nanaša na točko III izreka meni, da je bila s to točko izreka kršena 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.

5Pritožba je delno utemeljena.

PRITOŽBA ZOPER TOČKI I IN II IZREKA

6Postopek se je začel kot postopek izvršbe na temelju menice kot verodostojne listine. Po ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) je okrajno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v 2. in 3. točki izreka. Postopek se je nadaljeval kot pravdni postopek.

7Dolžnikov ugovor se je nanašal tudi na tisti del, v katerem mu je bila naročena poravnava terjatve. Postopek se je nato moral nadaljevati kot postopek v zvezi s plačilnim nalogom po vloženem ugovoru (1. in 2. stavek 2. odstavka 62. člena ZIZ), torej po 436. členu in naslednjih ZPP. Tožeča stranka je nato spremenila svoje trditve, in začela zahtevati svojo terjatev na temelju obveznostnega razmerja, ki je bilo razlog za izdajo menice. Svojega tožbenega predloga, s katerim je zahtevala 1.436.866,02 EUR, ni spremenila. Ker pa v nadaljevanju tožena stranka ugovarjala, da se postopek ne more več voditi po pravilih za plačilni nalog (mandatni postopek), je prvostopenjsko sodišče glede na spremenjene trditve v točki I izreka izpodbijanega sklepa odločilo pravilno. 1. odstavek 437. člena ZPP namreč določa, da mora sodišče, če tožena stranka ugovarja, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga ali da so ovire za nadaljnji postopek, najprej odločiti o takšnem ugovoru. Smiselno mora to veljati tudi za primere, ko tožena stranka poda takšen ugovor šele naknadno, potem ko se je postopek nekaj časa že vodil kot mandatni postopek. Prav za takšen primer gre v tej zadevi. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom pravilno razveljavilo še preostanek sklepa o izvršbi na temelju verodostojne listine, namreč tisti del, ki ustreza plačilnemu nalogu. Sodna praksa je sicer pogosto, ali celo pretežno, drugačna. V podobnih zadevah se naložitveni del sklepa o izvršbi pogosto ne razveljavi, postopek pa se v nadaljevanju vodi po pravilih za pravdni postopek, in ne več po pravilih mandatnega postopka (glej npr. odločbe opr. št. VS RS, III Ips 99/2006 in II Ips 190/2007 ter VSL I Cpg 227/2011). To pripelje le do relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa je brez učinka na pravilnost sodne odločbe. Ne glede na to sicer drugačno prakso, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna (glej tudi v stvari sami enako odločitev opr. št. VSL II Cp 2130/2009).

8Pritožba je v tem delu (točka I izreka prvostopenjskega sklepa) neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

9Prvostopenjsko sodišče pa je, glede na povedano, prehitro odločilo o ugovoru krajevne nepristojnosti. Z obravnavanjem glavne stvari, med drugim tudi ugovora krajevne nepristojnosti, bo lahko začelo šele sedaj, ko je s tem sklepom postala pravnomočna točka I izreka prvostopenjskega sklepa (2. odstavek 437. člena ZPP). V tem delu je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo na temelju 3. točke 365. člena ZPP in je izpodbijano točko II sklepa razveljavilo.

10V nadaljevanju naj sodišče presodi, ali ima lahko v zvezi z ugovorom krajevne nepristojnosti sodišča v tej zadevi kakšen pomen 3. odstavek 17. člena ZPP (prim tudi Ude v Ude/Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2010, kom. k 17. členu ZPP, r. št. 5 in 6).

PRITOŽBA ZOPER TOČKO III IZREKA

11Točko III izreka prvostopenjskega sklepa je pritožbeno sodišče razveljavilo na temelju 3. točke 365. člena ZPP, 1. odstavka 366. člena in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sam namreč ne vsebuje zneska stroškov, ki naj bi jih tožeča stranka poravnala toženi stranki, odločitvi pa tudi manjka prav vsaka obrazložitev.

STROŠKI PRITOŽBENEGA POSTOPKA

12Izrek o stroških postopka temelji na smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena ZPP. Razveljavitev sklepa v točki II in še zlasti v točki III bo pripeljala do tega, da se bo zadeva vrnila v novo odločanje. Iz tega razloga je bilo potrebno smiselno uporabiti navedeno določbo ZPP.