VSRS sodba II Ips 305/2012

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru I 923/2007 z dne 26. 10. 2007 razveljavi tudi v 1. in 3. točki (I. točka izreka), da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati 69.935,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 16,759.397,08 SIT od 17. 11. 2006 do 31. 12. 2006, konvertirane v EUR, od 1. 1. 2007 dalje pa od zgoraj navedenega eurskega zneska (II. točka izreka), poleg tega pa še pravdne stroške tožeče stranke (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3Tožena stranka je zoper pravnomočno odločbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da sodišče ni navedlo razlogov glede ugovorov tožene stranke, da menica ni bila predložena v plačilo v roku enega leta, niti se ni opredelilo do opozoril, da menica sploh ni bila protestirana, ter da je podpis trasanta zgolj podpis fizične osebe P. L. Sodišče je zmotno uporabilo 8. člen Zakona o menici, zaradi česar ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Sodišče se tudi ni opredelilo do ugovorov toženke, da je bila pogodba, katere zavarovanje naj bi predstavljala sporna menica, podpisana šele kasneje, po izdaji menice. Meni, da lahko menica predstavlja temelj za izterjavo obveznosti le po pogodbi 5/2005. Po mnenju revidentke bi moralo sodišče upoštevati zgolj to, ali je utemeljena terjatev, ki izhaja iz menice, ne pa glede vseh pogodb, ki niso predmet menice.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Iz ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni sodbi izhaja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi trasirane lastne menice na vpogled, v kateri sta trasat in trasant ena in ista oseba. Menica ni bila indosirana.

7Vrhovno sodišče pa je v odločbi III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013 že pojasnilo, da je v postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, mogoče spremeniti dejansko in pravno podlago zahtevka, če se ustrezne navedbe tožnika nahajajo v prvi pripravljalni vlogi in takšnih navedb ni mogoče označiti kot spremembe tožbe.

8Možnost poplačila na podlagi menice namreč ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi (tudi) druge oblike zavarovanja terjatve ali da terja plačilo terjatve na podlagi osnovnega posla.

9Kot izhaja iz prvostopenjske odločbe, je toženka v ugovoru zoper izvršilni nalog, med drugim, zatrjevala tudi izpolnitev menice v nasprotju z osnovnim poslom, tožnica pa je nato v prvi pripravljalni vlogi zatrjevala nasprotno. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku (ki je prestal pritožbeni preizkus) ugotovilo, da sta pravdni stranki 1. 1. 2005 sklenili pogodbo o medsebojnem marketinškem sodelovanju, v obdobju od januarja 2005 do novembra 2005 pa še skupno 17 pogodb o kratkoročnem tolarskem revolving kreditu. Dne 18. 8. 2006 pa sta pravdni stranki sklenili pogodbo, s katero sta ugotovili: da imata sklenjene zgoraj naštete pogodbe, da znaša na dan 31. 7. 2006 iz naslova odprtih pogodb o kratkoročnem tolarskem revolving posojilu dolg skupaj 28,403,677,81 SIT (26,055.000,00 SIT glavnice in 2,348.677,81 SIT obresti), ter da znaša na dan 31. 7. 2006 dolg iz naslova pogodbe o zastopanju na področju marketinga dne 1. 1. 2005 3,863.520,00 SIT ter na novo dogovorili medsebojno ureditev odprtih razmerij. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem, ki se ni izpolnil, zaradi česar so stranke štele, kot da ni bila sklenjena in se je toženka obvezala vrniti vse dolgove iz naslova pogodbe o marketinškem sodelovanju ter pogodb o kratkoročnih tolarskih revolving kreditih najkasneje do 20. 10. 2006, skupaj s pogodbenimi obrestmi, ter v primeru nastanka zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10Sodišče prve stopnje je višino dolga ugotovilo na 28,403.677,81 SIT. Toženka je po 31. 7. 2006, ki je kot presečni datum določen v pogodbi z dne 18. 8. 2006, plačala skupno 8,533.080,17 SIT, kar pomeni, da še vedno dolguje tožeči stranki razliko v višini 19,870.597,64 SIT oziroma 82.918,53 EUR, kar je še vedno več (tudi ob upoštevanju 240.602,92 SIT, kolikor jih je tožeča stranka prejela ob vnovčenju menice 16. 11. 2006) od zneska 69.935,72 EUR, ki se vtožuje v tej pravdi. Zato je sodišče zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo. Takšno presojo je potrdilo tudi sodišče druge stopnje.

11Ker je sodišče o tožnikovi terjatvi odločilo na podlagi pravil Obligacijskega zakonika in ne na podlagi določb Zakona o menici, so revizijski ugovori, ki odločitvi sodišč očitajo nespoštovanje določb meničnega prava, pravno nerelevantni.

12Ker so bila ugotovljena in obrazložena vsa pravno odločilna dejstva, zatrjevani revizijski razlogi pa niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke v skladu z določbo 378. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo.