VSRS sklep VIII Ips 142/2014

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 26. 7. 2013 in za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje tega dne ni prenehalo. Toženki stranki je naložilo, da tožnici od 27. 7. 2014 dalje prizna pravice na podlagi delovnega razmerja, kot izhajajo iz njene pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010 ter tožnico pozove na delo in ji povrne stroške postopka. Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče utemeljilo na ugotovitvah, da je tožnica toženo stranko predhodno obvestila o svoji nosečnosti in je bila od 21. 1. 2014 dalje zaradi rizične nosečnosti ves čas v bolniškem staležu. Pred podajo sporne izredne odpovedi z očitkom zlorabe bolniškega staleža pa tožena stranka ni pridobila soglasja pristojnega inšpektorja za delo k nameravani odpovedi v smislu petega odstavka 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), čeprav je sicer za izdajo takega soglasja zaprosila.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in se v njej pavšalno sklicuje na vse zakonske revizijske razloge. Navaja, da je pristojnemu inšpektorju za delo pravočasno predlaga izdajo soglasja k nameravani izredni odpovedi, vendar inšpektor na njen predlog ni reagiral. Glede na siceršnjo pravno ureditev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa molk inšpektorja za delo ne more pomeniti negativne odločitve.

4Tožnica je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5Revizija ni dovoljena.

6Na podlagi tretjega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev revizije predložiti novo pooblastilo. Na podlagi šestega odstavka 98. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec upravičen za zastopanje. Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pravno osebo, ki je gospodarska družba zastopajo osebe, ki so določene z Zakonom ali aktom o ustanovitvi. Družba z omejeno odgovornostjo ima lahko enega ali več poslovodij (direktorjev), ki zastopajo družbo. Pri tem družbena pogodba določa, ali več poslovodij deluje skupno ali posamično (515. člen ZGD-1), kar se glede zastopanja vpiše v sodnem registru.

7Ob preizkusu pooblastila pooblaščencu tožene stranke za vložitev revizije v smislu navedenih določb je sodišče ugotovilo, da je imela tožena stranka od 15. 10. 2013 dalje v sodnem registru vpisane tri direktorje, kot zastopnike in sicer K. E., T. K. in U. F., ki je bila kot zastopnik izbrisana iz registra 11. 7. 2014. Vsi trije so imeli glede zastopanja določeno skupno zastopanje, to je zastopanje skupno z drugim direktorjem ali prokuristom.

8Pooblastilo za vložitev revizije v tem sporu je dne 1. 6. 2014 odvetniku podpisala le F. U. Ob določenem skupnem zastopanju je pooblastilo odvetniku, podpisano le s strani enega zastopnika, neveljavno in ne zavezuje tožene stranke. Zato sodišče ugotavlja, da odvetnik tožene stranke ni bil zakonito pooblaščen za vložitev revizije.

9Na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. Ker odvetnik, ki je vložil revizijo, s strani tožene stranke ni bil zakonito pooblaščen za njeno vložitev, je na podlagi 377. člena ZPP sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.