VSL sklep II Cp 1660/2014

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je v obravnavanem sklepu o dedovanju po pokojnem M. P. ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, razglasilo zapustnikovega sina T. L. kot dediča do celote, ker so se mu ostali zapustnikovi potomci svoj dedni delež odstopili ter v izrek sklepa povzelo dedni dogovor zaradi ureditve medsebojnih razmerij med zakonitimi dediči.

2Proti temu sklepu se pritožuje zapustnikov sin A. P. Ne strinja se in zavrača tako imenovani „dedni dogovor“, ker ne odraža resničnega dogovora dedičev. Meni, da se mu je naredila velika krivica, da je pooblaščenka dediča T. L. delovala izključno temu v korist in v škodo vseh ostalih dedičev, da je kot neuka oseba popolnoma izigran. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3Dediči so vložili odgovore na pritožbo, v katerih predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4Pritožba ni dovoljena.

5Kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku v tej zadevi so zakoniti dediči odstopili svoje dedne deleže sodediču T. L., hkrati pa sklenili tudi dedni dogovor, ki je povzet v izrek sklepa o dedovanju. Dediči so podali na zapisnik tudi izjavo, da se odpovedujejo pritožbi zoper sklep o dedovanju, na katerem je potrdilo o pravnomočnosti z dnem 26.6.2013. To potrdilo vzpostavlja domnevo o pravnomočnosti, kar strankam zapuščinskega postopka preprečuje vložitev pritožbe zoper sklep. Ta domneva je lahko izpodbita z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti po uradni dolžnosti ali na predlog stranke (smiselna uporaba določbe drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker zaradi domneve pravnomočnosti sklepa pritožba dediča zoper pravnomočen sklep o dedovanju ni dopustna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (333. in 334. člen v zvezi s 346. in 363. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6Kljub temu, da ni pogojev za vsebinsko odločanje o zadevi, pritožbeno sodišče dodaja, da se pritožnik očitno ne strinja s tistim delom sklepa o dedovanju, v katerem je povzet dedni dogovor. Sklenitev dednega dogovora je na zapuščinski obravnavi potrdil s podpisom zapisnika. Dedni dogovor ima učinek sodne poravnave. Če pritožnik meni, da je bil pri sklenitvi dednega dogovora izigran, ga je dopustno izpodbijati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo proti sklepu o dedovanju (392. člen ZPP), kot je pravilno poučilo pritožnika že prvostopenjsko sodišče v dopisu 10.9.2013.