VSL sklep V Cpg 855/2014

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki plačilo glavnice 626,55 EUR in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 403,35 EUR od 10. 4. 2013 do plačila in 223,20 EUR od poteka določenega izpolnitvenega roka do plačila, v petnajstih dneh (I. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna v petnajstih dneh od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 89,55 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od tega zneska od poteka določenega izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 2.143,10 EUR in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od 776,12 EUR od 10. 4. 2013 do plačila in od 1.366,89 EUR od poteka s to sodbo določenega izpolnitvenega roka do plačila, ter da do sklenitve ustrezne pogodbe, s katero bo urejeno medsebojno razmerje pravdnih strank iz naslova javnega priobčevanja fonogramov, tožeči stranki mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri upravljanju svoje dejavnosti (II. točka izreka).

2Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe in zoper odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v II. in III. točki izreka spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni dovoljena.

5Sodišče druge stopnje je pred vsebinskim odločanjem o pritožbi preizkusilo obstoj procesnih predpostavk (prvi odstavek 346. člena ZPP). Iz obrazložitve prvo stopenjskega sklepa namreč izhaja, da je bil 13. 1. 2014 nad toženo stranko začet stečajni postopek (St 112/2014). Sodišče druge stopnje je zato tožečo stranko pozvalo, naj sporoči, če je v skladu z določbo prvega odstavka 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pravočasno prijavila svojo (celotno) terjatev. Opozorilo jo je, da, če upnik terjatve v stečajnem postopku ne prijavi, ne more uresničiti svojega procesnega upravičenja v stečajnem postopku, kar pomeni, da ne more biti poplačan.

6Tožeča stranka je 23. 5. 2014 sporočila sodišču, da je pravočasno prijavila svojo terjatev, ki je zajeta v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev pod opr. št. St 112/2014, zaporedna številka 35.

7Po vpogledu v osnovni seznam preizkušenih terjatev, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka pravočasno prijavila (rok za prijavo terjatev se je iztekel 13. 4. 2014), le znesek že pravnomočno prisojene terjatve v pravnomočni zamudni sodbi (742,40 EUR s pripadki) in stroške prisojene v tem postopku. Ni pa prijavila terjatve, ki jo izpodbija v tem pritožbenem postopku (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

8Sodišče mora ves čas postopka paziti ali ima stranka še pravno korist za vodenje postopka (prvi odstavek 274. člena ZPP). Tožeča stranka, ki ni v stečajnem postopku prijavila terjatve, ki jo s pritožbo proti zavrnilnemu delu sodbe, uveljavlja v tem pritožbenem postopku, v stečajnem postopku ne bo mogla biti poplačana. Zato tudi, če bi s pritožbo uspela, ne more zase doseči ugodnejšega položaja, kar pomeni, da nima pravnega interesa za pritožbo.

9Sodišče druge stopnje je zato njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 346. v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

10Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje kot nedovoljeno zavrglo. Zato tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).