VSL sodba IV Cp 1407/2014

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici od 21. 9. 2012 dalje plačevati 80 EUR mesečne preživnine, do sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, bodoče dospele pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec (I. točka). V presežku je zahtevek zavrnilo (II. točka).

2Proti zavrnitvi dela zahtevka (zahtevala je 175 EUR mesečne preživnine) se tožnica pritožuje. Navaja, da toženec prenehanje zunajzakonske skupnosti z D. S. zatrjuje le za potrebe tega postopka in da je še vedno prokurist njenega s. p. Lahko bi si popravil svoj gmotni položaj in poiskal kakršnokoli delo. Ker „na črno“ več zasluži, se ne namerava zaposliti. Kljub težkemu gmotnemu položaju je šel npr. na izlet v Beograd. Sodišče neupravičeno računa, da bo dobila štipendijo in da bo delala preko študentskega servisa. Tega postopka si ni želela, a toženec na noben dogovor ni pripravljen.

3Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Zanika, da bi imel boljši gmotni položaj, kot ga prikazuje. Tožnica z njim nima stikov od leta 2009 in se sprašuje, kaj z njeno materijo, ki se ji je umaknil in ji prepustil skupno premoženje, še sploh želita.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na njihovi podlagi pravilno uporabilo materialno pravo, bistvenih kršitev določb postopka pa pri tem ni storilo.

6Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da so starši dolžni preživljati otroka tudi po njegovi polnoletnosti, če se redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta (2. odst. 123. čl. ZZZDR), preživnina pa se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. čl. ZZZDR). Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih (126. čl. ZZZDR).

7Ni več sporno, da so mesečne potrebe tožnice, ki je podiplomska študentka in torej še vedno preživninska upravičenka nasproti svojim staršem, okoli 500 EUR na mesec. Dokazna ocena, da tožnica zasluži okoli 100 do 150 EUR preko študentskega servisa, je sprejemljiva, saj je oprta na nesporna pretekla dejstva. Prav je, da ta denar porabi za preživljanje (nič ne pravi, da ne more delati brez škode za svoj študij). Zanesljivo je tudi ugotovljeno, da je tožnica v zadnjem šolskem letu prejemala okoli 236 EUR mesečne štipendije in kot zelo verjetno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bo to štipendijo zopet dobila. Zato je pravilna ugotovitev tožničinih mesečnih denarnih potreb, izhajajoč tudi iz navedenih dejanskih okoliščin. Ocena sodišča, da na mesec potrebuje še 200 EUR, je realna oz. ji je celo v prid, saj matematični izračun pove, da je razlika med ugotovljenimi potrebami in prihodki pravzaprav nižja.

8Glede na ugotovljene zmožnosti je pravilna oz. ustrezna porazdelitev preživninskega bremena 200 EUR mesečno med starša polnoletne tožnice tako, da mati pokriva 120 EUR, oče pa 80 EUR. Mati ima namreč izkazano boljše in redno zagotovljene prihodke (okoli 660 EUR mesečno), ne glede na zatrjevane potencialne priložnosti toženca; ta je trenutno brez rednih dohodkov, ti od dela „na črno“ pa tudi niso dokazani. Indici, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, niso posebej relevantni. Dejstvo, ali izvenzakonska skupnost toženca in ga. D. S. še traja ali ne, o preživninskih zmožnostih toženca ne pove nič, kot tudi ne golo dejstvo, da je toženec še vedno prokurist neke družbe. Končno tudi toženčev izlet v Beograd ni táko indikatorno dejstvo, ki bi kazalo na njegov dober gmotni položaj.

9Pritožbeni očitki se torej izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je v izpodbijanem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).