UPRS sklep III U 109/2012

Predlog za izdajo dopolnilne sodbe se zavrže.

V uvodu navedene tožeče stranke so poleg tožečih strank A.A. in B.B. dne 26. 4. 2012 pri tem sodišču vložile tožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper, št. 351-232/2011-16 z dne 13. 9. 2012, s katerim je upravni organ prve stopnje investitorju, gospodarski družbi C. d.o.o., dovolil rekonstrukcijo obstoječega poslovnega objekta s spremembo namembnosti v turistični apartma „D.“ z dozidavo in gradnjo bazena, na parc. št. 530 in 531, obe k.o. E. Z isto tožbo so v uvodu navedene tožeče stranke izpodbijale tudi sklep Upravne enote Koper, št. 351-232/2011-21 z dne 27. 10. 2011, s katerim je bila zavržena njihova pritožba zoper navedeno gradbeno dovoljenje z dne 13. 9. 2011. Skupaj s tožbo so tožeče stranke predlagale tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se zadrži izvrševanje oziroma vsakršne pravne učinke izpodbijanega gradbenega dovoljenja do pravnomočnega zaključka upravnega spora.

Sodišče je s sklepom opr. št. III U 109/2012-7 z dne 24. 5. 2012 tožbo v uvodu navedenih tožečih strank zoper odločbo Upravne enote Koper št. 351-232/2011-16 z dne 13. 9. 2011 zavrglo (točka I. izreka) in v obrazložitvi navedlo, da iz izpodbijane odločbe Upravne enote Koper z dne 13. 9. 2011, izpodbijanega sklepa iste upravne enote z dne 27. 10. 2011 ter tožbenih navedb tožečih strank nedvomno izhaja, da navedeni tožniki niso imeli statusa stranke v upravnem postopku pred upravnih organom prve stopnje. Po določbah prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Oseba, kateri je bila pravica do udeležbe v postopku s sklepom zavrnjena, pa lahko sproži upravni spor zoper dokončni sklep, s katerim je bila zavrnjena pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 17. člena ZUS-1). Iz navedenega razloga je na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo z dne 13. 9. 2011 zavrglo, saj po tem zakonu ne morejo biti stranke v postopku.

Z istim sklepom je sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe v uvodu navedenih tožečih strank (točka II. izreka) in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe A.A. in B.B. (točka III. izreka). Tožeče stranke so se v zadevi pritožile zoper II. in III. točko sklepa tega sodišča III U 109/2012-7 z dne 24. 5. 2012. Vrhovno sodišče RS je s svojim sklepom I Up 289/2012 z dne 21. 6. 2012 pritožbo tožečih strank zavrnilo in izpodbijani sklep tega sodišča (točka II. in III. izreka) potrdilo. Sklep tega sodišča III U 109/2012-7, je bil tožečim strankam vročen 28. 5. 2012, tako da je postal sklep, s katerim je bilo odločeno o tožbi v uvodu navedenih tožečih strank zoper izpodbijano odločbo Upravne enote Koper z dne 13. 9. 2011 (točka I. izreka) pravnomočen dne 13. 6. 2012, ker zoper to točko ni bilo pritožbe.

Sodišče je s sodbo opr. št. III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013 odločilo o tožbi A.A. in B.B. tako, da je njuno tožbo zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje z dne 13. 9. 2011 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodba je bila A.A. in B.B. vročena dne 11. 7. 2013. Dne 24. 7. 2013 so, v uvodu navedene tožeče stranke, pri tem sodišču predlagale izdajo dopolnilne sodbe.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, v prvem odstavku 325. člena določa, da lahko stranka v postopku v roku 15 dni od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti v sodbi, ali ni odločilo o delu zahtevka. Prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka (drugi odstavek 325. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče o tožbenem zahtevku v uvodu navedenih tožečih strank odločilo s sklepom III U 109/2012-7 z dne 24. 5. 2012 (točka I. izreka), ki je bil tožečim strankam vročen dne 28. 5. 2012, je sodišče predlog tožečih strank za dopolnitev sodbe III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013, s katero je bilo odločeno le o tožbi A.A. in B.B. in ni bila niti vročena v uvodu navedenim predlagateljem, kot prepozen (drugi odstavek 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo.