VSRS sodba II Ips 398/2011

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi In 60/2001 z dne 26. 5. 2008 v 1. in 3. točki izreka in razsodilo, da sta toženca dolžna tožnici nerazdelno plačati 206.437,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 206.437,54 EUR. Tožencema je naložilo tudi plačilo zapadle in neplačane provizije v znesku 9.442,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 9.442,09 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženca sta zoper pravnomočno sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Grajata stališče pritožbenega sodišča, kdaj je prišlo do učinkov cesije. Poudarjata, da sta v konkretnem primeru dolžnika A. d.o.o. in A. A., ne pa toženca. Toženca sta na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu le poroka, zato o cesiji tekom pravde nista bila obveščena. Navedeno obvestilo ne vpliva na dejstvo, da je tožnica zaradi odsvojitve terjatve izgubila aktivno stvarno legitimacijo, kljub temu, da je obdržala aktivno procesno legitimacijo. Cesija namreč ustvari singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja cedenta, cesussa in cesionarja, te moči nima. Stališče večinske pravne teorije in sodne prakse je, da mora tožnik v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. V primeru odsvojitve terjatve na aktivni strani se zahteva objektivna sprememba tožbe, za katero ni potrebno toženčevo privoljenje. Ker je tožnica terjatev odstopila 3. 4. 2007 in tožbenega zahtevka ni spremenila tako, da bi zahtevala izpolnitev korist cesionarja, bi moralo sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek zavrniti.

4Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijske navedbe, da imata toženca položaj poroka, niso utemeljene. Toženca sta na podlagi pogodbe o pristopu k dolgu upniku zavezana kot dolžnika. Izpolniti morata svoj dolg in ne tujega.(1) Res je, da je tožnik v primerih, ko pride do odsvojitve terjatve med pravdo na njegovi strani, po prevladujočem stališču dolžan prilagoditi zahtevek tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja (cesionarja).(2) V obravnavanem primeru so učinki odsvojitve terjatve v razmerju do tožencev nastopili po trenutku, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti, zato revizijski očitki o tožničini opustitvi prilagoditve tožbenega predloga novi situaciji, kar naj bi imelo za posledico neutemeljenost zahtevka, niso utemeljeni. Da cesija prebije učinke inter partes (med cedentom in cesionarjem) oziroma da se ustvari položaj, da je dolžnik dolžan svojo obveznost izpolniti novemu upniku - cesionarju, je potrebna obvestitev dolžnika (3). Od trenutka, ko zve za naznanitev oz. za obstoj cesije, je zavezan samo še cesionarju. Do takšnega položaja pa je, kot že omenjeno, v obravnavanem primeru prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Ob upoštevanju 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju bo izvršbo na podlagi konkretne pravnomočne sodbe lahko zahteval le cesionar.

7Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

8Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Prim. 451. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) oziroma 432. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

Op. št. (2): Prim. Galič, A., v Ude, L. et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Uradni list RS, Ljubljana, 2006, str. 234. Juhart, J., Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založba, Ljubljana, 1961, str. 285.

Op. št. (3): Prim. 419. člen OZ.