VSK sklep CDn 33/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim ni bil dovoljen vpis služnostne pravice. Iz razlogov sklepa izhaja, da v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka J.V. ni bila vpisana kot lastnica služeče nepremičnine.

2Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Pojasnjuje, da je bila služnostna pogodba sklenjena leta 2005 med takratno lastnico služeče nepremičnine J.V. in predlagateljico. Zemljiško knjižno dovolilo za vknjižbo služnosti je ustrezalo lastninskim razmerjem ter stanju glede nepremičnin in njihovih oznak. Preden je predlagateljica predlagala vknjižbo, je J.V. umrla, zato so na podlagi sklepa o dedovanju kot lastniki služeče nepremičnine vpisani njeni dediči (med njimi do 1/8 tudi predlagateljica). Sprememba in vstop v univerzalno pravno nasledstvo po mnenju pritožnice ne spreminja vsebine pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila in pravic vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča ter bremen obremenjenega zemljišča. Do sprememb je prišlo tudi pri oštevilčenju in obsegu parcel ter pri lastnikih gospodujočega zemljišča. Sodišče se je postavilo na napačno materialnopravno stališče, da je vložitev zemljiškoknjižnega predloga v primeru spremembe lastništva časovno omejena, sicer pa ne. Zemljiškoknjižna pravila je potrebno razlagati logično, saj prihaja sicer do nepotrebnih zapletov. Do istega sklepa pridemo ob pravilnem razumevanju določbe 2. odstavka 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki ureja večkratne zaporedne prenose lastninske pravice. Predlagateljica je ob sprejemanju razlage sodišča prisiljena v sodni postopek, povezan z dodatnimi stroški, zato je potrebno strogo formalno stališče spremeniti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) so jasne. Vpis na podlagi zasebne listine (kar je tudi služnostna pogodba, predložena v tem postopku) je mogoč samo zoper osebo, v korist katere je vpisana pravica in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom predlaga vpis (150. člen ZZK-1). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. V predmetni zadevi oseba, ki je izdala zemljiškoknjižno dovolilo, ni vpisana kot imetnica lastninske pravice na služeči nepremičnini, zato vpisa na podlagi predložene služnostne pogodbe ni mogoče dovoliti. Pri tem ni pomembno, na kateri podlagi so vpisani sedanji imetniki pravice, prav tako tudi ne gre za vprašanje časovne omejenosti predloga. Položaj ni primerljiv s položajem po drugem odstavku 150. člena ZZK.-1. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice sodišče dovoli vpis, če je vsak od odsvojiteljev svojemu pravnemu nasledniku izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Predlagateljica pa v predmetni zadevi ni predložila zemljiškoknjižnega dovolila sedanjih lastnikov nepremičnin. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2.točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).