VSRS sodba III Ips 17/2013

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 428,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Na podlagi mandatne tožbe za plačilo opravljenih geodetskih storitev parcelacije funkcionalnega zemljišča po računu št. 215/2007 v znesku 7.110,00 EUR je sodišče prve stopnje dne 13. 10. 2008 izdalo plačilni nalog Plg 89/2008. Z razširitvijo tožbe je tožeča stranka od tožene zahtevala tudi plačilo izdelave etažnega načrta po računu št. 161/2009 v znesku 9.978,60 EUR, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane plačilni nalog Plg 89/2008 z dne 13. 10. 2008 v celoti v veljavi. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo zneska 9.978,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2009 do plačila.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo plačilni nalog in tožbeni zahtevek za plačilo 7.110,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2007 zavrnilo (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (II. točka izreka).

4Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 42/2012 z dne 13. 11. 2012 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede vprašanja:

„ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.“

5Na podlagi navedenega sklepa je zoper II. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbo sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da reviziji ugodi ter sodbo sodišč druge in prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom, razveljavi in zadevo vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

6Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

Razlogi za zavrnitev revizije

7Tožeča stranka je višino tožbenega zahtevka utemeljevala na znesku, kot je naveden na računu št. 161/2009. Zatrjevala je, da je tožena stranka račun pripoznala(1). Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke o pomanjkljivi obrazložitvi višine tožbenega zahtevka zavrnilo. Pritožba tožene stranke je ponovila ugovor in izrecno izpostavila, da tožeča stranka ni pojasnila posameznih postavk po vtoževanem računu, zaradi česar tožena stranka in sodišče prve stopnje višine tožbenega zahtevka nista mogla preizkusiti.

8Sodišče druge stopnje je pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožeči obljubljala plačilo njene opravljene storitve, da je tožena stranka račun tožeče zgolj prefakturirala svojemu naročniku (M. d.d.) ter da ga je ta brez ugovorov zoper kvaliteto ali ceno opravljene storitve tudi v celoti plačal. Skladno s temi dejanskimi ugotovitvami je sodišče druge stopnje pritožbene razloge, ki napadajo zaključke sodišča prve stopnje glede cene opravljene storitve in s tem višine tožbenega zahtevka, ocenilo kot neprepričljive (točka 7 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Sodišče druge stopnje je zaključilo, da iz ravnanja tožene stranke izhaja, da je ta pripoznala svoj dolg do tožeče stranke, posledično pa je njeno pripoznavo upoštevalo kot izraz volje tožene stranke tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga. Takšna ugotovitev podrobnejše obrazložitve odločitve o višini tožbenega zahtevka ne terja.

9Skladno z navedenim zato ne drži, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb o izostali obrazložitvi višine tožbenega zahtevka. Ali je stališče sodišča druge stopnje tudi utemeljeno, pa presega okvir dopuščenega vprašanja (prvi odstavek 371. člena ZPP).

10Ostale revizijske navedbe, s katerimi revident utemeljuje razlog zmotne uporabe materialnega prava, niso predmet dopuščenega vprašanja, zato jih Vrhovno sodišče ni presojalo.

11Po obrazloženem se je pokazalo, da razlog bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerega je bila revizija vložena, ni podan. Revizijsko sodišče je zato

revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

12Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške in mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je tožeči stranki skladno z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) priznalo priglašeno nagrado za odgovor na revizijo v višini 344,25 EUR in materialne stroške v višini 6,88 EUR, oboje povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost. Priglašenih stroškov odgovora na predlog za dopustitev revizije tožeči stranki ni priznalo, saj tožeča stranka odgovora ni vložila. Postopek odločanja o predlogu namreč ni kontradiktoren, saj sodelovanja nasprotne stranke ne predvideva.

---.---

Op. št. (1): Glej točko V pripravljalnega spisa z dne 24. 12. 2010, list. št. 47.