VSL sklep Cst 98/2014

Pritožbi se delni ugodi tako, da se sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo prodajo dolžnikovega solastnega deleža ½ stanovanja v enostanovanjski hiši s pritiklinami, funkcionalnim zemljiščem - posamezni del stavbe ID znak 000, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, z zvišanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 61.000,00 EUR, varščina pa v višini 6.100,00 EUR; ter 2.) dolžniku naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni navedeno stanovanje in sicer v deležu ½ in to izroči upravitelju.

2Dolžnik se je zoper sklep pritožil.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Dolžnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da prodaja ni dopustna iz razloga, ker solidarna zavezanka (V. U.) pravočasno (v roku) odplačuje kredit upnika, ki je glede predmeta prodaje tudi ločitveni upnik v tej zadevi. Dolžnikov solastni del prestavlja stečajno maso, po določbi prvega in drugega odstavka 224. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP pa v stečajno maso spada dolžnikovo premoženje, kar je tudi solastni del nepremičnine; v stečajnem postopku se stečajna masa unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. Ker je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen, hkrati pa tudi niso podane ovire iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje na upraviteljev predlog (zaporedna št. 72) povsem pravilno začelo prodajo dolžnikovega solastnega deleža.

5Nadalje tudi ni pravilna dolžnikova pritožbena navedba, da niti v sklepu o zavrnitvi odpusta obveznosti niti v izpodbijanem sklepu ni navedena ter ni objavljena in razvidna nobena uradna cenitev, iz katere bi bila razvidna dejanska tržna vrednost. Višje sodišče ugotavlja, da je bila izklicna cena določena na podlagi Poročila o oceni vrednosti pravic na nepremičnini za stanovanja, ID znak 000, Ulica X, ki ga je izdelala pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin. Poročilo je priloga k upraviteljevemu Predlogu za prodajo premoženja z javno dražbo pod zaporedno št. 55 stečajnega spisa. Cenitev tega dela stečajne mase je bila torej opravljena skladno z določbo prvega in drugega odstavka 327. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora upravitelj za premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje, pri čemer oceno vrednosti premoženja izdela pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo izklicno ceno in pri tem upoštevalo mnenje ločitvenega upnika.

6Je pa višje sodišče izpodbijani sklep na dolžnikovo pritožbo razveljavilo v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. Dolžnik je v pritožbi navedel, da mu je bila naložena izpraznitev stanovanja, ni pa navedlo, da v njemu živi solastnica stanovanja. Sodišče prve stopnje je v tem delu odločitev oprlo na določbe drugega in tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP po katerih, če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju; pravnomočen sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo. Vendar pa dolžnik v tem postopku ni lastnik temveč solastnik nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanje. Bistvo citiranih določb 395. člena ZFPPIPP je, da kupec, ki tako nepremičnino kupi v stečajnem postopku, s tem pridobi možnost neposredne uporabe le-te, saj na podlagi četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP v tem primeru izvršilna dejanja deložacije opravi kar upravitelj sam. Vendar pa to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Po določbi tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namreč tak sklep učinkuje le zoper dolžnika in druge osebe, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik to drugače omogočil uporabljati; to so osebe, ki upravičenje uporabljati nepremičnino črpajo iz (sedaj prodajane) dolžnikove lastninske pravice. Upravitelj v tem postopku zaradi povedanega ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije. Kupec bo moral, kolikor ne bo prišlo do dogovora, delitev stvari doseči v ustreznem nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini po Zakonu o nepravdnem postopku (trinajsto poglavje). V tem delu je višje sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep razveljavilo, v preostanku pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti, ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.