UPRS sodba I U 1653/2011

Tožba se zavrne.

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožečih strank za obnovo upravnega postopka evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije, končanega z odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-100/2009-2 z dne 10. 3. 2009. Predlagatelji v postopku zatrjujejo pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku evidentiranja urejene meje in izravnave meje kot zemljiškoknjižni solastniki parcele 1832/4, na podlagi pogodbe o priznanju lastninske pravice in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – posadne listine z dne 15. 9. 2009. Ob tem navajajo, da se je formalni postopek za ureditev lastninskega stanja na parceli začel z vložitvijo predloga pri Mestni občini Ljubljana, dne 20. 9. 2007. Ko se je dne 14. 1. 2009 začel upravni postopek, obnovo katerega z vlogo z dne 28. 3. 2011 predlagajo, je bil postopek podpisovanja posadne listine že v teku, s čimer je izkazan tudi pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku. Upravni organ z vpogledom v zemljiško knjigo ugotavlja, da v času izdaje odločbe z dne 10. 3. 2009, predlagatelji niso bili vpisani kot zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4, niti do trenutka izdaje odločbe z dne 10. 3. 2009 zemljiški knjigi ni bil posredovan ustrezen predlog za vpis oziroma listina, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče lahko začelo postopek vpisa lastninske pravice. Predlagatelji v svoji vlogi tudi niso uspeli izkazati drugega pravnega interesa, to je neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Tako organ ugotavlja, da predlagatelji, ki v postopku niso sodelovali kot stranke, tudi niso upravičene osebe, ki bi lahko predlagale obnovo postopka, glede na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) oz. 43. člen ZUP. Ne gre za primer iz 9. točke 260. člena ZUP. Pojasnjuje še, da zgolj postopek vzpostavljanja posadne listine, kot nove pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, še ne pomeni, da te osebe že izkazujejo pravni interes za sodelovanje v upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranke, pridobitelji ali stranski udeleženci. Lastninska pravica se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne glede na morebitno predhodno izvedeno pridobitev lastninske pravice, ki pa še ni vpisana v evidenco zemljiške knjige. Prav tako pa predlagatelji še niso pridobili niti obligacijskega pravnega varstva, ker je bila pogodba veljavno sklenjena šele 15. 9. 2009.

Drugostopni organ je pritožbo zavrnil.

Tožniki v tožbi navajajo, da so iz parcele 1163/144 nastale parcele 1832/3, stavba … in stavbišče, ter parceli 1832/2 in 1832/4. Parcela 1832/2 je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena upravičencem, zahtevek za ostali parceli za vrnitev v naravi pa je bil zavrnjen. Celotna nepremičnina je bila prvotno družbena lastnina v upravi Občine Vič, kasneje MOL ter dana v uporabo v stanovanjski sklad posameznih državnih podjetij. Ti so po letu 1963 posamezna stanovanja v hiši prodajali oziroma v svojih stanovanjih imeli najemnike, tako da so bili lastniki in uporabniki hiše tudi lastniki in uporabniki pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Na zemljišču parcela 1832/4 so si takratni lastniki že pred letom 1967 zgradili 6 montažnih garaž, tako pa so med seboj razdelili tudi uporabo vrtov na južni strani parcele. Tožniki so na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25. 10. 1983 kupili stanovanje v visokem pritličju desno v neto površini 56,42 m2, ki mu pripada kletni prostor ter tudi garaži na vzhodni in zahodni strani hiše in pravica uporabe vrta na južni strani hiše (prvi desno) v izmeri 2,70 x 9,50 m. S tem dokazujejo upravičenost zahtevati obnovo postopka odmere, saj v postopek niso bili povabljeni ne kot stranka, ne kot stranski intervenient. Sklicujejo se na določilo 14. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sklicujejo se tudi na 2. člen Sklepa o urejanju premoženjsko pravnih razmerjih št. 478-13/2007-5, ki ga je dne 23. aprila 2007 sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana. Ob izvajanju upravnega postopka izravnave in parcelacije parcele 1832/2 in parcele št. 1832/4 je na parceli stalo 6 garaž ter so bili urejeni 4 vrtički na južni strani. Z opravljenim posegom spremembe meja, ne da bi bili v postopek povabljeni skladno s 11. členom ZEN etažni lastniki stavbe na parceli 1832/3, je bila grobo kršena pravica dejanskih lastnikov in dobrovernih lastniških posestnikov ter uporabnikov zemljišča. Iz načrta parcele po stanju pred in po parcelaciji je razvidno, da se je meja parcele na južni strani premaknila v parcelo 1832/4 za toliko, kolikor izkazuje točka v prikazu parcele, približno isto kvadraturo pa je parcela pridobila na zahodni strani, kar pa pomeni pločnik, ki je namenjen zadnjemu vhodu in dostopu do sosednje šole, ki po svoji funkcionalnosti nikdar ne bo sodil k hiši, saj je namenjen sosednji šoli. V tem smislu je MOL za potrebe šole že tudi predlagala novo parcelacijo parc. št. 1832/4. Tako je obnova nepravilno vodenega postopka parcelacije nujna, in le na ta način bodo etažni lastniki lahko uveljavljali svoje pravice na zemljišču, ki so jim bile z izpodbijano odločbo odvzete. Tožniki izkazujejo svoj pravni interes za varovanje pravic, saj odmera posega v njihovo lastninsko pravico in v pravico mirne uporabe v zadnjih več kot 20 letih. Predlagajo odpravo odločbe prvostopnega sklepa ter da se dovoli obnova upravnega postopka tako, da se v postopek kot stranke vključi tudi etažne lastnike stavbe ….

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki osebe, ki bi v postopku, katerega obnovo predlagajo, morali biti udeleženi kot stranke, pa jim možnost udeležbe ni bila dana (9. točka 260. člena ZUP).

Vprašanje položaja stranke v upravnem postopku se presoja glede na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero se je končal postopek, katerega obnova se predlaga. Dejanska okoliščina, ki jo je organ ocenil kot relevantno, je, da tožniki v času tega upravnega postopka in v času izdaje odločbe niso bili zemljiškoknjižni lastniki parcele 1832/4 (odločba z dne 10. 3. 2009; pogodba o priznanju lastninske pravice – posadna listina – sklenitev 15. 9. 2009). Navedena dejstva po oceni organa pomenijo, da tožniki v času uvedbe upravnega postopka evidentiranja urejene meje in postopka evidentiranja izravnane meje ter ob izdaji odločbe, glede na določbo 11. člena ZEN (ki določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov, ki jih izdelujejo geodetska podjetja ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, lastnik oziroma lastnica nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi), 12. člen ZEN (ki določa, da kot stranka v geodetskih upravnih postopkih lahko nastopa tudi pridobitelj – oseba, ki je pridobila pravico, da se kot lastnik nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo in je bil že začetek postopek vpisa lastništva nepremičnine v zemljiško knjigo), prvi odstavek 28. člena in prvi odstavek 61. člena ZEN (ki določata, da se postopek evidentiranja urejene meje in postopek evidentiranja izravnane meje uvede na zahtevo lastnika parcele) ter drugi odstavek 28. člena in drugi odstavek 61. člena ZEN (ki določata, da so stranke v postopku izdelave elaborata zemljiško-knjižni lastniki parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje oziroma izravnave meje) ter 43. člen ZUP (ki določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes), niso osebe, ki bi v postopku morale biti udeležene kot stranke, pa jim ta možnost ni bila dana. Kot nerelevantno dejstvo pa je organ ocenil (v zvezi s podlago po 43. členu ZUP), da zgolj postopek vzpostavljanja t.i. posadne listine kot pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, na podlagi katere bi se določena oseba lahko v evidenco zemljiške knjige vpisala kot lastnik posameznih nepremičnin, še ne pomeni, da ta oseba že izkazuje pravni interes za sodelovanje v geodetsko upravnih postopkih v zvezi s temi nepremičninami kot stranka, pridobitelj ali stranski udeleženec. Z navedeno oceno relevantnega dejanskega stanja in uporabljenim materialnim pravom je soglašal tudi organ druge stopnje.

Tožniki ugovarjajo zmotno in nepopolno ugotovljenemu dejanskemu stanju ter posledično napačni uporabi materialnega prava. Menijo namreč, da bi moral organ upoštevati, da so si lastniki hiše …, na parc. št. 1832/4 že pred letom 1967 zgradili 6 montažnih garaž, eno na zahodni strani hiše ter 5 na vzhodni strani ter prav tako med seboj razdelili tudi uporabo vrtov na južni strani parcele. Tožniki so na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25. 10. 1983 od svojih pravnih prednikov kupili stanovanje v visokem pritličju v neto površini 56,42 m2, ki mu pripada kletni prostor ter tudi garaži na vzhodni in zahodni strani hiše in pravico uporabe vrta na južni strani hiše (prvi desno) v izmeri 2,7 x 9,5 m. Tako dejansko stanje pa dokazuje njihovo upravičenost sodelovati v postopku odmere, pri čemer se sklicujejo na 14. člen SPZ in določbe ZVEtL. Relevanten je po mnenju tožnikov tudi drugi člen sklepa o urejanju premoženjsko pravnih razmerij z dne 23. 4. 2007, ki ga je sprejel mestni svet Mestne občine Ljubljana in ki določa, da na zemljiščih, na katerih stojijo stavbe, ki niso v lasti MOL, MOL pa je v zemljiški knjigi že vedno vpisan kot lastnik tega zemljišča, tudi funkcionalnega zemljišča in stavbišča, se lastnikom oziroma etažnim lastnikom prizna lastninska ali solastninska pravica na zemljiščih in zemljiščih, ki ustrezajo pojmu in obsegu funkcionalnega zemljišča po prej veljavnih predpisih.

Sodišče ugovoru, da s strani tožnikov navedene okoliščine, s katerimi utemeljujejo nevpisano lastninsko pravico na parceli 1832/4, pomenijo relevantna dejstva v zadevi, ne more slediti. Na podlagi citiranih določb ZEN so stranke v geodetskih postopkih lastniki, pridobitelji – 12. člen ZEN (vendar pri tožnikih ne gre za situacijo predvideno v tej določbi) oziroma imetniki služnostne pravice in stavbne pravice (deveti odstavek 11. člena ZEN). Podatek o lastniku se pridobi iz zemljiške knjige (21. člen ZEN). Tožniki vpisa v zemljiško knjigo tekom upravnega postopka ne morejo dokazati, niti ga ne dokazujejo, ostalih ugovorov pa sodišče v zvezi z nepravilno uporabo materialnega prava, glede na uporabljene določbe ZEN, ne more upoštevati kot relevantnih. Soglaša z navedbami organov, da bi tožniki pridobili pravico do sodelovanja v upravnem geodetskem postopku šele z vpisom v zemljiško knjigo oziroma šele vpis v zemljiško knjigo, tudi ob siceršnji odsotnosti druge informacije o lastniku oziroma bodočem pridobitelju, zavezuje geodeta, da v postopek povabi stranko, ki jo vpis v zemljiško knjigo, izkazuje kot lastnika.

Podrejeno v zvezi z ugovori o lastništvu zemljišča – delu prejšnje parcele 1832/4, ki je po izravnavi pripadlo parc. št. 1832/5, pa sodišče pojasnjuje, da tožniki kolikor menijo, da so bili v svoji lastninski pravici oškodovani, lahko lastninsko pravico na delu tega zemljišča uveljavijo z lastninsko tožbo. Geodetski postopki niso namenjeni spremembam lastniškega stanja, zato tožniki s svojimi ugovori, s katerimi utemeljujejo svojo, v zemljiški knjigi nevpisano lastninsko pravico, v določenem obsegu zemljišča – prej na parc. št. 1832/4, sedaj na parc. št. 1832/5, ne morejo biti uspešni. Geodetski postopek ureditve meje na samo lastninsko pravico, ki je vezana na konkretno zemljišče in ne na parcelo, ne more imeti vpliva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.