VSC sklep I Ip 568/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo odredbe dolžniku za predložitev seznama njegovega premoženja.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da bi moralo sodišče skladno z 31. členom ZIZ dolžniku naložiti, da predloži seznam dolžnikovega premoženja. Iz sodne prakse izhaja, da sodišča v tem primeru izdajo sklep, na podlagi katerega mora upnik v petnajstih dneh predlagati novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predlagati predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Upnik je predlagal le izvršbo na plačo in druge stalne prejemke dolžnika ter na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet. Poleg omenjenih obstajajo še druga sredstva izvršbe, ki jih sodišče ni preverjalo, zato je dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. Sodišče je ugotovilo, da upnik s predlaganimi sredstvi ne bo poplačan, namen instituta, urejenega v 31. členu ZIZ, pa je ravno v omogočitvi, da se upnik seznani s premoženjem dolžnika in predlaga novo sredstvo izvršbe. Višje sodišče v Kopru (I Ip 204/2011) je poudarilo pravico upnika, da v postopku aktivno sodeluje, zato mora upnik imeti možnost izreči se o drugih sredstvih izvršbe, ravno seznam dolžnikovega premoženja pa upniku omogoča, da lahko predlaga druga učinkovita sredstva in predmet izvršbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dolžniku naloži, da predloži seznam svojega premoženja ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

S pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 7. 2. 2011 je bila dovoljena predlagana izvršba na dolžnikovo plačo in druge stalne denarne prejemke ter na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Izvršba na plačo in na računu pri organizacijah za plačilni promet je bila ustavljena s sklepoma z dne 31. 5. 2011, ki sta bila upniku vročena 1. 6. 2011, upnik pa je dne 9. 6. 2011, torej v okviru dopustnega pritožbenega roka zoper sklepa z dne 31. 5. 2011, vložil predlog za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče prve stopnje predlogu upnika ni ugodilo, z utemeljitvijo, da je upnik predlog podal po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, torej po zaključku izvršilnega postopka, sodišče pa lahko odredbo skladno z določbami 31. člena ZIZ izda le med izvršilnim postopkom.

Upnik je predlagal predložitev seznama dolžnikovega premoženja, vendar seznam dolžnikovega premoženja ni sredstvo izvršbe, saj 30. člen ZIZ taksativno našteva sredstva izvršbe in seznam dolžnikovega premoženja ni med njimi. Prvi odstavek 31. člena ZIZ pa določa, da je dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja na predlog upnika ali po oceni sodišča, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Zakon torej določa, da mora biti izvršilni postopek v teku, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni podan, saj je bila izvršba na predlagana denarna sredstva dolžnika ustavljena. Navedeno pomeni, da ugoditev upnikovemu predlogu, ki ga je ta podal po izdaji sklepov o ustavitvi izvršbe, zoper katera ni vložil pritožbe, temveč je v pritožbenem roku vložil le predlog za odreditev seznama dolžnikovega premoženja, ob čemer je bila izvršba z vsemi ostalimi predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti ustavljena, pravnomočen pa je tudi že sklep o dovolitvi izvršbe, ni možna. Upnikova vložitev predloga po 31. členu ZIZ namreč nima procesnih učinkov na tek pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi izvršbe z še zadnjim od dovoljenih sredstev izvršbe. Sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 31. 5. 2011 sta tako pravnomočna, saj upnik zoper njiju v pritožbenem roku ni vložil pritožb, s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih izvršilnih sredstev in ob pravnomočnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa je pravnomočno končan tudi izvršilni postopek. Ker pogoji za predložitev seznama dolžnikovega premoženja (izvršilni postopek namreč ni več v teku) niso izpolnjeni, je odločitev sodišča prve stopnje, ki upnikovemu predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja ni ugodilo, pravilna.

Ob obrazloženem niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče dolžniku naložiti, da predloži seznam dolžnikovega premoženja. Civilni izvršilni postopek je dispozitivne narave, zato je izbor in določitev izvršilnih sredstev in predmetov, s katerimi in na katere se bo poskušalo doseči prisilno poplačilo upnikove terjatve, v domeni upnika in ne sodišča, ki ima v smislu določb 31. člena ZIZ nalogo, da (ob izpolnjenem pogoju, da upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan) posreduje in dolžnika s prisilnimi sredstvi sili k razgrnitvi njegovega premoženja oziroma premoženjskega stanja. Namen obravnavanega instituta namreč ni, da se upnika, na čigar predlog teče izvršba (prvi odstavek 2. člena ZIZ) razbremeni opravljanja poizvedb o dolžnikovem premoženju, ki bi ga lahko opravil sam na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi (gl. 4. člen ZIZ), temveč v tem, da se upniku omogoči, da pride do poplačila tudi v primeru, ko tega zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju ne bi mogel doseči. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da poleg predlaganih sredstev izvršbe obstajajo še druga sredstva, ki jih sodišče ni preverjalo, zaradi česar je dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno. V obravnavanem primeru pa tudi ne gre za fazo izvršilnega postopka, ki je urejena v četrtem odstavku 45. člena ZIZ (tudi sicer iz spisovne dokumentacije izhaja, da iz elektronsko dosegljivih evidenc ni bilo razvidno, da viri za izvršilna sredstva, ki jih je predlagal upnik, ne obstajajo, saj je Okrajno sodišče v Ljubljani pravnomočen sklep o izvršbi vročilo tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri je imel dolžnik odprt račun), zato je pravno zmotno razlogovanje, da sodišča v takšnih primerih kot je obravnavani, izdajo sklep, na podlagi katerega mora upnik v petnajstih dneh predlagati novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predlagati predložitev seznama dolžnikovega premoženja, pritožba pa je tudi v tem delu neutemeljena.

Upnik v pritožbi navaja tudi, da je podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče med postopkom ne uporabi kakšne določbe ZPP oziroma jo uporabi nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker ZIZ v 15. členu določa smiselno uporabo določb ZPP. Pritožba razen kršitve določb 31. člena ZIZ, kršitve drugih določb niti ne navaja niti ne obrazloži, ob čemer navaja tudi, da mora imeti upnik pravico, da v postopku aktivno sodeluje in da mora imeti možnost, da se izreče o drugih sredstvih izvršbe, kar omogoča ravno seznam dolžnikovega premoženja, pri tem pa se sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Kopru I Ip 204/2011, kjer je predmet pritožbene presoje sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. V kolikor bi bilo šteti, da pritožba sodišču prve stopnje z zgoraj povzetimi navedbami očita absolutno bistveno kršitev po osmi točki drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravice do izjave) v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, je poudariti, da pritožba ne konkretizira, s čim oziroma s kakšnim ravnanjem naj bi prvostopenjsko sodišče upniku kršilo pravico do aktivnega sodelovanja v postopku. Očitki pritožbe v tem delu zato niso obrazloženi in nanje ni mogoče odgovoriti.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, pritožbeni stroški za izvršbo niso potrebni, zato

jih mora upnik kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).