VSM sklep I Ip 288/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 23. 8. 2013.

2Zoper takšno odločitev se laično pritožujeta dolžnika brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbenem predlogu se zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih izvajanj. Opozorita, da upnica na njun ugovor ni odgovorila, zato je šteti njune ugovorne navedbe, da nimata premičnega premoženja, na katerega bi bila mogoča izvršba, za resnične. V tej posledici bi moralo sodišče njunemu ugovoru ugoditi ter predlog za izvršbo na premičnine zavrniti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti v pritožbi uveljavljanih kršitev, ki so lahko predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 19. 7. 2013. Le-tega je pravilno presojalo po vsebini, kakor tudi z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov. Ker v njem niso bili navedeni razlogi, ki bi preprečevali izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Slednje je svojo odločitev izčrpno obrazložilo, kar sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema ter v nadaljevanju odgovarja le še na izrecne pritožbene navedbe.

6Zgoraj opisanega stališča o pravilnosti izpodbijane prvostopne odločitve dolžnika ne moreta omajati s pritožbenimi navedbami, da upnica na njun ugovor ni odgovorila, zato je šteti njune navedbe, da nimata premičnega premoženja, na katerega bi bila mogoča izvršba, za resnične, saj se je do njih pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje. Slednje je namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne. Če dolžnika nimata premičnin, izvršba s tem sredstvom pač ne bo uspešna, navedeno pa ne vpliva na samo dovolitev izvršbe s prodajo premičnin dolžnikov (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Ugovor „nelastništva“ bosta dolžnika lahko uveljavljala šele če in ko bo izvršitelj opravil rubež v smislu 83. in 84. člena ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.

7Glede na navedeno pritožba dolžnikov ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih dolžnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).