VSM sklep I Cp 80/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino parc. št. 255/7-0 k.o. xxx v izmeri 6.533 m², ki je v solasti nepravdnih strank, razdružilo tako, da se razdeli na pet novih nepremičnin v k.o. xxx: parc. št. 255/9 - gozd v izmeri 1.794 m², in parc. št. 255/13 - gozd v izmeri 1.789 m², katerih lastnica postane prva nasprotna udeleženka; parc. št. 255/10 - gozd v izmeri 972 m², katere lastnik postane drugi nasprotni udeleženec; parc. št. 255/11 - gozd v izmeri 989 m², katere lastnica postane druga predlagateljica; in parc. št. 255/12 - gozd v izmeri 989 m², katere lastnica postane prva predlagateljica (I. točka izreka). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da je sestavni del sklepa elaborat zemljiškokatastrske meritve, ki ga je izdelal mag. D.K. dne 12. 12. 2011 (II. točka izreka), ter v III. točki izreka po pravnomočnosti prvostopnega sklepa in po izvedbi parcelacije v zemljiškem katastru ter na podlagi predloga stranke v zemljiški knjigi odredilo izvedbo vknjižbe lastninske pravice na novo nastalih parcelah na posamezne pridobitelje, kot je bilo glede razdelitve nepremičnine odločeno v I. točki sklepa. Prvi nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje naložilo povrnitev skupnih stroškov, in sicer prvi predlagateljici v višini 262,43 EUR in drugi predlagateljici v višini 262,43 EUR, medtem ko je drugi nasprotni udeleženec dolžan povrniti prvi predlagateljici in drugi predlagateljici vsaki po 31,59 EUR skupnih stroškov (IV. točka izreka).

2Zoper uvodoma navedeni sklep se pritožuje udeleženka K.o.v., ki ji je bila udeležba v obravnavanem nepravdnem postopku dopuščena s sklepom sodišča prve stopnje z dne 14. 1. 2014. Navaja, da je na podlagi Pogodbe o izvensodni poravnavi z dne 30. 4. 2013, katere izvedba je bila predlagana v zemljiški knjigi s predlogom z dne 4. 11. 2013, ponovno postala lastnica idealnega deleža 982/6604 nepremičnine s parc. št. 255/7 k.o. xxx (prej last drugega nasprotnega udeleženca). Pritožnica sprejema stanje postopka, kakršno je ob njenem vstopu. Prvostopni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da prvostopno sodišče ponovno ni sledilo navedbam in zahtevkom drugega nasprotnega udeleženca glede okoliščin rabe sporne nepremičnine in soglasij solastnikov v zvezi z rabo le-te (izpostavlja dopis z dne 10. 7. 2005 v prilogi B4 ter dopisa z dne 29. 6. 2005 in 2. 4. 2009), kakor tudi glede lege tega dela nepremičnine v naravi v času pridobitve (ko je bil le-ta podarjen drugemu nasprotnemu udeležencu). Prvostopno sodišče je okoliščino, da je udeleženka (pritožnica) želela drugemu nasprotnemu udeležencu podariti zemljišče, ki je del nove parc. št. 255/13, štelo le kot eno od okoliščin, ki je upoštevna pri izkazovanju upravičenega interesa, vendar pa je v konkretni zadevi po zaključku sodišča prve stopnje pretehtal upravičen interes solastnikov, da pridobijo zaokrožene lastniške enote. Prvostopno sodišče se tudi ni opredelilo do navedb, da je drugi nasprotni udeleženec parcelo št. 255/10 urejal v soglasju s solastnikom oz. pooblaščencem A.F. iz razloga, ker je slednja izvor imisij na njegovo nepremičnino, kjer ima postavljeno hišo. Po mnenju pritožnice je za odločitev povsem nerelevanten tudi argument sodišča, da preko sporne nepremičnine poteka vodovod v korist drugega nasprotnega udeleženca. Pred nastopom lastništva s strani predlagateljic je bilo med solastnikoma nesporno in dogovorjeno, da del nepremičnine, ki je sedaj parc. št. 255/13, uporablja in koristi pravna prednica nasprotnega udeleženca (sedaj pritožnica). Edina upoštevna za ta postopek so po prepričanju pritožnice razmerja, ki so nastopila po dokončanju postopkov denacionalizacije in nastopu lastništva. Pritožnica izpostavlja, da elaborat, pripravljen s strani izvedenca geodeta, ni edina možnost razdružitve z delitvijo v naravi, poleg tega je bil le-ta izdelan še pred ugotovitvijo vseh pomembnih dejstev v kasnejšem postopku. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo procesnih določb, saj je prvo nasprotno udeleženko v postopku zastopal Neus Begić, ki ga njen pooblaščenec za zastopanje ni mogel pooblastiti, zato naj bi bila njegova dejanja v postopku neupoštevna. Po prepričanju pritožnice se lahko nepremičnina razdruži z delitvijo v naravi tudi tako, kot predlaga drugi nasprotni udeleženec - da se mu dodeli parc. št. 255/13, saj prva nasprotna udeleženka (ki bi ji po delitvi ta del pripadel) temu ni nasprotovala. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Na podlagi pravilno in dovolj popolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo v postopku na prvi stopnji tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

5Pritožnica sicer s sklicevanjem na 96. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pravilno izpostavlja nepravilnosti zastopanja prve nasprotne udeleženke v obravnavani zadevi. V skladu z omenjeno zakonsko določbo mora imeti pooblaščenec stranke, ki ni odvetnik, vselej izrecno pooblastilo za prenos pooblastila na drugega. V obravnavani zadevi pa je nekvalificirani pooblaščenec prve nasprotne udeleženke za zastopanje pooblastil tretjo osebo (priloga B 8), ne da bi bil za to s strani prve nasprotne udeleženke izrecno pooblaščen (priloga B 6). Vendar pa je neutemeljena pritožbena graja bistvene kršitve procesnih določb, v okviru katere pritožnica izpostavlja take nepravilnosti zastopanja prve nasprotne udeleženke. V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse in teorije se lahko na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik oz. konkretno drugi udeleženec postopka. Smisel 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namreč varstvo nepravilno zastopanih, ne pa nasprotne stranke, ki si prizadeva najti razloge za razveljavitev prvostopne odločitve. Neutemeljeno je posledično tudi pritožbeno zavzemanje, da naj dejanja zastopnika prve nasprotne udeleženke v obravnavani zadevi ne bi bila upoštevna.

6Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku dovolj natančno raziskalo pravno relevantno dejansko stanje. V zvezi z upravičenim interesom posameznih solastnikov za pridobitev določenega dela solastne nepremičnine (drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ) je pravilno upoštevalo navedbe drugega nasprotnega udeleženca, da mu je darovalka (sedaj pritožnica) ob podaritvi solastniškega deleža 982/6604 parc. št. 255/7 k.o. xxx želela v naravi podariti zemljišče, ki je del nove parc. št. 255/13 in je bilo podržavljeno njenemu pravnemu predniku. Vendar pa je ob daritvi pritožnica razpolagala le z idealnim deležem na nepremičnini, ki je predmet delitve, zato je le idealni delež lahko prenesla na nasprotnega udeleženca, ne pa (kljub želji v tej smeri) določenega dela zemljišča, za katerega je sicer menila, da ji v naravi pripada. V pritožbi izpostavljeno soglasje solastnikov v zvezi z rabo sporne nepremičnine v postopku na prvi stopnji glede aktualnih solastnikov, med katere se nepremičnina deli, ni bilo zatrjevano in izkazano. Ne dokazujejo pa ga niti v pritožbi izpostavljeni dopisi, iz katerih je razbrati le, da sta si pravna prednica drugega nasprotnega udeleženca in kasneje tudi slednji določena upravičenja na tem delu zemljišča lastila. Sicer pa dopuščanje rabe določenega dela zemljišča s strani posameznih solastnikov še ne pomeni, da ta del nepremičnine pri delitvi avtomatsko pripade temu solastniku ne upoštevaje upravičene interese drugih solastnikov. Še posebej glede na to, da pritožnica v pritožbi izpostavlja določena soglasja glede rabe tega dela nepremičnine v času drugačnih solastniških razmerij (v letu 2005), ko niti sedanji predlagateljici niti drugi nasprotni udeleženec še niso bili solastniki te nepremičnine. Nenazadnje pa je iz priloženega spisa razbrati, da tudi v preteklosti solastniki (kljub določenim dogovorom oz. toleriranjem rabe delov nepremičnine) niso uspeli doseči soglasja glede delitve nepremičnine, slednje zaradi umika predloga niso dosegli niti v letu 2006 začetem nepravdnem postopku za razdružitev te nepremičnine.

7Po vsem obrazloženem je prvostopno sodišče pri presoji pravno relevantnih okoliščin, ki so narekovale način delitve sporne nepremičnine, pravilno upoštevalo lastništvo sosednjih nepremičnin v času odločanja kakor tudi takratno uporabo nepremičnine, ki je predmet delitve. Pri tem je ob ugotovitvi, da je hiša drugega nasprotnega udeleženca postavljena tik ob meji sedaj nove parc. št. 255/10 k.o. xxx, zaradi česar drugi nasprotni udeleženec zelo težko koristi svojo nepremičnino, brez da bi posegal v sosednjo, sodišče prve stopnje upoštevaje že dosedanji način rabe (drugi nasprotni udeleženec je na sedaj dodeljenem mu zemljišču saniral plaz, nasadil sadno drevje ter zemljišče vseskozi urejal in koristil) to zemljišče ob razdelitvi povsem utemeljeno dodelilo njemu. Pravilnosti opisane prvostopne odločitve ne omaje v pritožbi izpostavljeno, da je drugi nasprotni udeleženec sedaj pripadlo mu parcelo že v preteklosti urejal v soglasju s pooblaščencem prve nasprotne udeleženke. Bistveno je, da je ta del solastne nepremičnine drugi nasprotni udeleženec že do sedaj uporabljal v interesu svoje nepremičnine, kar je v svoji izpovedbi izrecno priznaval, ter da zelo težko koristi svojo nepremičnino, ne da bi vanj posegal. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi dodelitev tega dela nepremičnine kateremu od drugih udeležencev postopka le-tega postavila v slabši položaj zaradi dejanske rabe tega dela zemljišča s strani drugega nasprotnega udeleženca (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 18). Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pri načinu delitve solastne nepremičnine prevladal upravičen interes solastnikov, da pridobijo zaokrožene lastniške enote, torej da se jim dodelijo parcele, ki mejijo na njihove že obstoječe parcele, s čimer bodo lahko svojo in pridobljeno parcelo najlažje uporabljali in koristili. Tak cilj je sodišče prve stopnje z načinom delitve, ki ga je izbralo, po presoji sodišča druge stopnje doseglo, saj so bile obema predlagateljicama in drugemu nasprotnemu udeležencu dodeljene parcele, ki mejijo na njihove že obstoječe parcele, prvi nasprotni udeleženki pripadli parceli pa glede velikosti in oblike še vedno predstavljata zaokroženi celoti, ki omogočata samostojno uporabo.

8V zvezi z zatrjevanim upravičenim interesom drugega nasprotnega udeleženca po pridobitvi parc. št. 255/13 k.o. xxx, torej dela solastne nepremičnine, ki naj bi mu ga darovalka želela podariti, je bilo že zgoraj pojasnjeno, da je darovalka razpolagala zgolj s solastniškim (idealnim) deležem na nepremičnini, ki je bil edini lahko predmet daritve. Sodišče druge stopnje pa le še dodaja, da drugega nasprotnega udeleženca razen želje darovalke in njegovega ekonomskega interesa, na ta del nepremičnine ne vežejo niti nobeni zgodovinski razlogi, ki bi za konkretni del nepremičnine utegnili biti izkazani le za darovalko, saj je bil ta del zemljišča nacionaliziran njenemu pravnemu predniku. Sprememba solastništva nepremičnine po izdaji izpodbijanega sklepa, ki jo v svoji pritožbi opisuje pritožnica, pa v okviru obravnavanega pritožbenega preizkusa ne more biti upoštevna.

9V zvezi s pritožbeno grajo, da elaborat, pripravljen s strani izvedenca geodeta, ni edina možnost razdružitve z delitvijo v naravi, ter da se lahko nepremičnina razdruži z delitvijo v naravi tudi tako, kot predlaga drugi nasprotni udeleženec - da se mu dodeli parc. št. 255/13, čemur naj prva nasprotna udeleženka ne bi nasprotovala, sodišče druge stopnje pripominja, da drugi nasprotni udeleženec med postopkom ni bil pripravljen založiti predujma za izvedenca, da bi le-ta spremenil elaborat zemljiškokatastrske meritve oz. razdelitve parcele, s katerim so se sicer vsi ostali udeleženci postopka strinjali. Sodišče prve stopnje zato o drugačni delitvi nepremičnine ni moglo odločiti (smiselna uporaba 36. člena ZNP).

10Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).