VSC sodba Kp 362/99

Pritožba okrožnega državnega tožilca se z a v r n e kot
neutemeljena in se p o t r d i obsodilni del sodbe sodišča prve
stopnje.

:

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obdolženka spoznana za krivo

nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena

Kazenskega zakonika (točka II/1a in b izreka) in kaznivega dejanja

goljufije po istem določilu (točka II/2 izreka). Izrečena je bila

pogojna obsodba z določenima kaznima 1 mesec in 15 dni zapora za prvo

kaznivo dejanje in 4 mesece zapora za drugo kaznivo dejanje.

Izvršitev določene enotne kazni 5 mesecev zapora je bila odložena za

preizkusno dobo 3 let ter s posebnim pogojem plačila odškodnine

oškodovanim podjetjem J. v znesku 29.967,80 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 16. 9. 1994 dalje in v znesku 51.346,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.10.1994 dalje ter K. v znesku

21.940,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 1994 dalje,

obema v roku 6 mesecev, ter Z. T. v znesku 630.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 1997 dalje v roku 3 let.

Obdolženka je bila oproščena plačila vseh stroškov kazenskega

postopka.

Oškodovanim podjetjem je dolžna plačati premoženjskopravne zahtevke,

ki so vsebovani v posebnem pogoju, s tem, da je zavarovalnici dolžna

plačati 1,298.594,00 SIT brez obresti.

Z delom premoženjskopravnega zahtevka je bilo oškodovano podjetje K.

napoteno na pravdo.

Z isto sodbo je bila zavrnjena obtožba zaradi nadaljevanega kaznivega

dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika na

škodo treh drugih pravnih oseb.

Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožil okrožni

državni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Izpodbijal je

kazen, določeno v okviru pogojne obsodbe glede kaznivega dejanja pod

točko II/2 izreka kot prenizko. Predlagal je spremembo ter zvišanje

te kazni ob hkratnem zvišanju enotne kazni ob nespremenjeni pogojni

obsodbi.

Pritožba ni utemeljena.

Drugače kot pritožnik meni sodišče druge stopnje, da je izpodbijana

kazen primerna in je zato ni potrebno zvišati. Res je, da je

obdolženka storila kaznivo dejanje pod točko II/2 izreka za

nadaljevanim kaznivim dejanjem pod točko II/1a in b izreka in da je

kasnejše kaznivo dejanje glede na višino pridobljene premoženjske

koristi težje. Vendar je že sodišče prve stopnje to razliko

upoštevalo pri odločitvi obeh posameznih kazni. Razen tega gre v obeh

primerih za časovno odmaknjenost. Končno so tudi preizkusna doba in

vsi trije posebni pogoji dovolj učinkovita kazenska sankcija.

Obdolženki preti v primeru preklica pogojne obsodbe izvršitev sedaj

določene enotne kazni, ki je po mnenju sodišča druge stopnje

ustrezna vsem ugotovljenim okoliščinam. Ob vprašljivosti vzgojnega

vpliva te kazenske sankcije na druge tako sodišče druge stopnje

pritožbi ni ugodilo.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se

upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi zavrnitve pritožbe je odpadel izrek o stroških pritožbenega

postopka.