VSK sodba in sklep Cpg 4/2014

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v točki II in v točki III (glede pravdnih stroškov) in se v razveljavljenem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (točka I) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke in sicer (1) sklepa št. 5.2. o izvolitvi dveh članov nadzornega sveta – predstavnikov delničarjev (Z.K. in T.V.) za mandatno obdobje štirih let, (2) sklepa o zavrnitvi sklepa št. 6.1. o spremembi statuta družbe, ter (3) sklepa o zavrnitvi sklepa št. 6.2. o sprejemu prečiščenega besedila statuta družbe. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek na razveljavitev gornjih sklepov in tožeči stranki naložilo v plačilo 3.096,09 EUR stroškov postopka. Iz razlogov sodbe izhaja, da sprejeti sklepi niso v nasprotju z moralo in ne nasprotujejo javnemu redu, prav tako tudi niso nezdružljivi z bistvom gospodarske družbe. Kolikor pa je zahtevek meril na glasovanje v nasprotju z določbo 63. člena Zakona o prevzemih (Zpre-1), Zpre-1 v 64. členu določa izpodbojnost takih sklepov. Zahtevek na ugotovitev ničnosti je zato neutemeljen. Glede podrejenega zahtevka na razveljavitev pa tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede očitkov, da sta družbi S. d.d. in C. d.d. kot delničarja tožene stranke v obravnavanem obdobju dejansko delovali usklajeno v smislu 8. člena Zpre-1. Tožbene navedbe so bile le pavšalne in oprte na pobudo družbe K. d.o.o. na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

2Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. V uvodu najprej pojasnjuje pomen svobodne gospodarske pobude in njenih omejitev. Tožeča stranka je svojo tožbo oprla na kršitev imperativnih pravil Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) in Zpre-1. Te kršitve je zakonodajalec opredelil kot kaznive, njihovo prekršitev v obravnavani zadevi potrjuje tudi odločba ATVP. Izpodbijani sklepi tožene stranke zato kršijo javni red ter so nični. Pri citiranih in dokazovanih kršitvah ZTFI in Zpre-1 gre povrh vsega za zaščito bistvene pravice – delničarjev, to je pravice do odločanja o temeljnih vprašanjih družbe. Dodatni argument za stališče, da gre za kršitev javnega reda, je dejstvo, da je zakonodajalec kršitve ZTFI in Zpre-1 opredelil kot prekrške in zanje določil visoke denarne kazni, kar kaže na to, da gre za omejitve svobodne pobude v javnem interesu. Pritožnica je opozorila, da gre za ponavljanje prakse, ki je že bila tudi predmet sodne presoje (odločba Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr.št. ZSV 1). Preveč benigno naziranje bi posledično legaliziralo obid zakonskih določb. Razlaga 3. in 4. alineje 1. odstavka 390. člena ZGD-1, ki jo v obrazložitvi izpodbijane sodbe podaja sodišče, je napačna ter pretirano stroga in restriktivna. Ničnosti ni mogoče omejevati le na vsebino sklepa. Teza nasprotuje pravni varnosti, saj delničar drugače odprave posledic nezakonitega stanja ne more doseči.

Miselni tok obrazložitve glede izpodbojnosti, upoštevaje 63. in 64. člen Zpre-1, je sicer nakazan, a pred sprejemom končnega sklepa prekinjen. Razlogov in odločilnih dejstev v tem delu sodba sploh ne vsebuje. Obenem pa so bila sicer očitna in s strani tožnice zatrjevana in dokazovana dejstva nerazumljivo spregledana. Tožnica kot dokaz ni predlagala le pobude K. d.o.o., temveč tudi zapisnik ATVP in odločbo ATVP. Prav tako je tožnica predlagala, da sodišče od ATVP pridobi pogodbe, anekse in poslovno dokumentacijo, kar je sicer sodišče storilo, vendar dokazov ni izvedlo in se do njih opredelilo. Pritožnica se ne more strinjati, da je ponudila zgolj neke pavšalne navedbe. Tožba je sklepčna in razumljiva, saj se v vsebinskem pogledu ujema z ugotovitvami ATVP. Vse v tožbi očitane kršitve, nanizane na dveh straneh v točki II tožbe, so bile potrjene z odločbo ATVP. Če bi sodišče preučilo dokaze, bi ga v oči zbodlo dejstvo, da C. d.d. delnic ni nikoli plačala. Brezplačen prenos delnic pa na ravni gotovosti potrjuje trditve tožeče stranke. V tej luči so ugovori tožene stranke neutemeljeni. Obrazložitev sodbe ni argumentirana in je v popolni kontradikciji z izvedenimi dokazi. V nadaljevanju pritožba dodatno utemeljuje, s čim naj bi sodišče kršilo določbe zakona o prosti oceni dokazov in opozarja na dejansko stanje, ki po njenem mnenju izhaja iz predlaganih (in izvedenih) dokazov. V primeru kršitev določb Zpre-1 že po zakonu nastopi odvzem glasovalnih pravic in ni potreben kakšen poseben postopek. Tožena stranka kot ciljna družba nezakonitim prevzemnikom ne bi smela dopustiti glasovanja, na kar je pritožnica na skupščini opozorila in napovedala izpodbojno tožbo. Tožena stranka bi se zoper zatrjevane in dokazane kršitve lahko uspešno branila le z zatrjevanjem in dokazovanjem v zakonu predvidenih izjem. Povedano pomeni, da je tožena stranka tista, ki ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Na koncu tožeča stranka sodišču očita še kršitev postopka v zvezi z vezanostjo na odločbo ATVP. Sodišče je namreč zaradi izključne pristojnosti ATVP vezano na njene odločitve. Zaradi identičnega dejanskega in pravnega stanja bi morala biti tudi odločitev identična. O tem sodba nima nobenih razlogov.

3V odgovoru na pritožbo je tožena stranka prerekala pritožbene navedbe, pritrdila razlogom sodbe in predlagala zavrnitev pritožbe. Meni, da tožeča stranka šele v pritožbi obširneje navaja in utemeljuje svoje trditve iz tožbe, kar pa je prepozno. Odločba ATVP o omejitvi glasovalnih pravic pa lahko velja le za naprej, ne pa tudi za nazaj.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Odločitev o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine je pravilna. Zakonodajalec je namreč prav ob upoštevanju vseh okoliščin, na katere opozarja pritožba, predvidel pravno posledico za primer, da delničar svoje pravice uresničuje v nasprotju z določbami 63. in 64. člena ZPre-1 in sicer je to izpodbojnost. Za odločitev v tej zadevi zato ni odločilno, ali gre za ravnanje v nasprotju z javnim redom, saj že po splošnih pravilih o neveljavnosti pravnih poslov velja, da je posledica ravnanja v nasprotju z javnim redom (moralo, ustavo in pravnimi pravili) ničnost le, če z zakonom ni določena druga posledica (1). Namen določb 63. člena ZPre-1 in 118. člena ZTFI je varstvo interesov ostalih (manjšinskih) delničarjev, zato je zakon v interesu varnosti pravnega prometa njim prepustil izbiro, ali bo sicer nedopustno usklajeno delovanje sankcionirano z razveljavitvijo sklepov ali ne. Na ta način delničarjem niso odvzete nobene pravice. Ker kakšnih drugih kršitev tožeča stranka niti ni uveljavljala, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev v točki I izpodbijane sodbe zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6V 64. členu ZPre-1 je urejeno sodno varstvo za primere, ko ciljna družba omogoči prevzemniku uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju s 63. členom ZPre-1 in je bil zato sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bil sprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne vi bili upoštevani. V takemu primeru lahko legitimirane osebe vložijo tožbo na razveljavitev teh sklepov (to je izpodbojno tožbo). Po 3. odstavku istega člena pa ATVP po uradni dolžnost ali na zahtevo legitimiranih oseb z odločbo ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag (ugotovitveni zahtevek), oziroma prepove prevzemniku uresničevati njegove pravice oziroma prepove ciljni družbi uresničitev teh pravic (prepovedni zahtevek). Kadar sodišče odloča o izpodbojni tožbi iz 1. odstavka 64. člena ZPre-1, je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od ugotovitve, ali gre za nezakonitega prevzemnika ali ne. Gre torej za predhodno vprašanje o obstoju pravnega razmerja, od katerega rešitve je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari (2).

7Tožeča stranka je postavila trditve, da sta delničarja S. d.d. in C.d.d. delovala usklajeno, pri čemer sta presegli prevzemni prag iz 63. člena Zpre-1 in nista ravnali v skladu s to določbo. Sporni sklepi ne bi bili sprejeti, če njunih glasov ne bi upoštevali. Usklajeno delovanje je utemeljevala z naslednjim: C. d.d. je delnice odkupil od S. d.d., kljub temu je za uresničevanje pravic delničarja vedno pooblastil S. d.d., obe družbi vedno glasujeta usklajeno, prenos delnic je bil (domnevno) brezplačen, pogodba je bila sklenjena v času po sodbi Okrajnega sodišča v Novi Gorici, ki je za enako postopanje izreklo denarno kazen, obe družbi sodelujeta pri pridobivanju vrednostnih papirjev tožene stranke. Svoje trditve je tožeča stranka dokazovala z zahtevkom, ki ga je pri ATVP vložil eden od delničarjev (K. d.o.o.), z odločbo ATVP in tudi s poizvedbami, ki jih je sodišče opravilo pri ATVP in pogodbami, ki jih je ATVP posredovala. Našteto po oceni pritožbenega sodišča zadošča za obravnavo izpodbojne tožbe. Pri ravnanju v nasprotju z določbo 63. člena ZPre-1 gre namreč za to, da nezakoniti prevzemnik ostalim delničarjem prikriva dejstvo, da je bil dosežen prevzemni prag. Po naravi stvari torej ne gre za navzven očitno ravnanje in tožeča stranka niti ne more postaviti bolj konkretnih trditev, kot jih je. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo in delničarjem, ki zatrjujejo poseg v njihove pravice, praktično onemogoča uspešno uveljavljanje izpodbojne tožbe. Zaradi napačnega stališča, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu, sodišče prve stopnje ni raziskalo dejanskega stanja v zadevi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo v točki II (posledično pa tudi glede pravdnih stroškov) razveljavilo in zadevi v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

8V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje spustiti v vsebinsko obravnavo izpodbojne tožbe, pri tem pa upoštevati tudi odločbo ATVP, če je med tem časom že postala pravnomočna.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

-------------------------------------------------

op. št. 1: Primerjaj 86. člen Obligacijskega zakonika

op. št. 2: Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, P-19/11, z dne 12.2.2012.