VSC sklep Cp 477/2013

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožničin zahtevek na plačilo denarne odškodnine nastalo ji nepremoženjsko škodo ter ji naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

Tožnica s pravočasno pritožbo izpodbija gornjo sodbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Toženka pritožbenega odgovora ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je materialnopravno napačno zaključilo, ko je vzrok tožničine škode pripisalo naključju. Presoja preprečljivosti škodnega dogodka je v obravnavanem primeru podrejena merilu skrajne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), po katerem je profesionalna oseba dolžna predvideti negativne posledice določenega ravnanja, ki je v zvezi z njenim poklicnim udejstvovanjem (1). Zavarovanec toženke mora kot vzdrževalec ceste vzdrževati ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Skrb za varen promet predvideva tudi skrb za pešce, ki so najmanj zavarovani udeleženci v prometu, in zahteva tudi preventivne ukrepe. Vse te obveznosti vzdrževalca cest so določene v zakonu, zato sodišče ne more upoštevati sklicevanja na pogodbo. (2) Vzdrževalec ceste torej ravna z zadostno mero skrbnosti, v kolikor stori vse, kar terja stroka, da do škode zaradi padca na poledenelem pločniku ne bi prišlo. Svoje odgovornosti se toženka lahko tako ekskulpira le, če dokaže, da je padec tožnice na poledenelem pločniku zanjo nepričakovan, nepredvidljiv in neprepričljiv dogodek (131. in 171. člen OZ).

Prvo sodišče je sicer ugotovilo, da je podana neposredna vzročna zveza med tožničinim padcem in ledom na pločniku. Materialnopravno nepravilno pa ob dejstvu, da je ugotovilo, da je bil zavarovanec toženke vzdrževalec, ni ugotavljalo, ali je bil pločnik vzdrževan tako, da je bil po njem mogoč varen promet, torej varna hoja. Ker je tako zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je bilo potrebno glede na naravo stvari izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ugotovljene pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, ker bi se do bistvenih dejanskih navedb strank prvič opredelilo, to pa bi pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Kakšni napotki za novo sojenje prvemu sodišču niti niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz gornje obrazložitve.

Odločitev o stroških, ki so tožnici nastali z vložitvijo predmetne pritožbe, je bilo potrebno zaradi razveljavitve odločitve o glavnem zahtevku pridržati za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Glej več N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, komentar k 131. členu OZ.

Op. št. (2): Prim. sodbo VS II Ips 682/2004 z dne 15.12.2005.