VSM sklep I Ip 749/2011

Pritožba upnikov se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi tako, da izrek pravilno glasi:

„I. Ugovoru dolžnikov po izteku roka se delno ugodi in se izvršilni postopek ustavi za:
- dne 28. 5. 2007 plačan znesek 18.321,36 (osemnajst tisoč tristo enaindvajset 36/100) EUR,
- za zakonske zamudne obresti od glavnice, ki tečejo od 1. 1. 2002 dalje,
- za zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov, za znesek, ki presega glavnico teh stroškov.
V presežku se ugovor zavrne.

II. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom I 655/2002 z dne 27. 9. 2007 se zavrne.“

Upnik sam nosi svoje stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 31. 1. 2011 delno ugodilo ugovoru dolžnikov in izvršilni postopek ustavilo za delno plačilo dne 28. 5. 2007 v znesku 18.321,36 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, za zakonske zamudne obresti od glavnice (24.022,00 EUR), ki tečejo od 1. 1. 2002 dalje, za zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov (730,03 EUR), za znesek, ki presega višino teh stroškov (točka I. izreka). V preostalem delu pa je ugovor dolžnikov zavrnilo (II. točka izreka).

2Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta upnika zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. in 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navajata, da je sodišče prve stopnje ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS U I-300/04-25 z dne 2. 3. 2006 štelo, da so obresti od glavnice prenehale teči 1. 1. 2002, o čemer ni podalo nobenih izračunov, tako da se sklepa sodišča prve stopnje ne da preizkusiti in je zato podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav tako očitata sodišču prve stopnje, da je s sklepom odločalo o ugovoru o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, v okviru katerega se ugovorni razlogi omejijo le na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ne pa tudi na razloge, ki bi utemeljevali morebiten ugovor po izteku roka. Opozarjata tudi, da sta priglasila stroške za odgovor na ugovor, ki pa jih sodišče prve stopnje ni odmerilo. Zavzemata se za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, hkrati pa ugovor dolžnikov presojalo tudi kot ugovor po izteku roka, glede na to, da sta dolžnika ugovarjala, da sta terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka že poravnala. Sodišče prve stopnje sicer ni navedlo materialne podlage (določbe 56. člena ZIZ) za obravnavanje tovrstnega ugovora, vendar iz razlogov obrazložitve izhaja, da je najprej ugovor dolžnikov obravnavalo kot ugovor po izteku roka, v zvezi z navedbami, da sta dolžnika terjatev do upnikov poravnala, in nato kot ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. To bi moralo določno zapisati tudi v izreku sklepa tako, da bi ugovoru po izteku roka delno ugodilo in izvršilni postopek za opravljeno delno plačilo ustavilo, v preostalem delu pa zavrnilo ugovor po izteku roka, hkrati pa zavrnilo ugovor zoper novo izvršilno sredstvo, ker dolžnika nista podala nobenih pravno relevantnih ugovornih razlogov zoper nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Glede na to je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep zaradi jasnosti popravilo/spremenilo tako, da je razmejilo sklep na del, ki se nanaša na ugovor po izteku roka in na del, ki se nanaša na obravnavanje ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

6Glede na pritožbeni očitek, da se sklepa sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, pa sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri obrazložilo tek zakonskih zamudnih obresti s tem, ko je navedlo, da je opravilo obračun obresti, ki je pokazal, da so zakonske zamudne obresti od glavnice do 1. 1. 2002 presegle glavnico in da so zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov do 22. 5. 2007 dosegle glavnico. Upnika, ki ju zastopa odvetnik in ki jima je znan dan zapadlosti terjanega zneska, saj sta njegovo zapadlost navedla v predlogu za izvršbo, lahko vedno preko računalniškega programa, ki je brezplačno dostopen vsem preko interneta, preverita izračun zakonskih zamudnih obresti in s tem tudi odločitev sodišča prve stopnje. Slednje je ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Ugotovilo je, da so zakonske zamudne obresti

- od glavnice na dan 1. 1. 2002 za skoraj dvakratnik presegle glavnico (28.606,78 EUR), upoštevaje pri tem v predlogu za izvršbo naveden datum njene zapadlosti (1.4.1997),

- od stroškov pravdnega postopka na dan 25. 5. 2007 presegle znesek pravdnih stroškov (730,03 EUR).

Glede na navedeno je torej pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot smiselno izhaja iz vsebine pritožbenih izvajanj, neutemeljen.

7O stroških v zvezi z ugovornim postopkom, bo moralo odločiti sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, ker o priglašenih stroških upnika za odgovor na ugovor še ni odločilo.

8Ker upnika s pritožbo nista uspela, sta dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. člena ob smiselni uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.