VSL Sklep V Cpg 1086/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. do 3. alineji 1.I. točke izreka, v 2.I. do 7.I. točki izreka ter v II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu (4. alineja 1.I. točke izreka) pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.

Uvodno pojasnilo

1Tožnik je proti toženi stranki vložil tožbo na prepoved nadaljnjih ravnanj nelojalne konkurence. S tožbo je zahteval, naj sodišče toženi stranki prepove kakršnokoli ravnanje, ki pomeni nelojalno konkurenco in neupravičeno neizpolnjevanje Najemne pogodbe in Pogodbe o prodaji vin v vinski kleti, ki ju je tožnik sklenil s toženo stranko 1. 7. 2010 in sicer tako, da ji prepove oviranje uporabe najete vinske kleti (prva alineja 1. točke tožbenega zahtevka), skladiščenje vin kakega drugega vinarja v isti kleti (druga alineja 1. točke zahtevka), prodajo vin in drugih artiklov drugega vinarja (tretja alineja 1. točke zahtevka) in kakršnokoli blatenje, žalitve ali okrnitve dobrega imena in časti in dostojanstva ter ugleda tožnika pred vsemi osebami (četrta alineja 1. točke zahtevka). Hkrati s tožbo je vložil predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, razvidne iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa.

Izpodbijani sklep

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Presodilo je, da tožeča stranka nobenega od zahtevkov iz prve do četrte alineje 1. točke tožbenega zahtevka ni verjetno izkazala (17. točka obrazložitve) pri tem pa se je opredelilo do vsakega od postavljenih zahtevkov posebej. Zavzelo je stališče, (1) da enostranska prekinitev pogodbenega razmerja, tudi če je neutemeljena, ne pomeni dejanja v zvezi z nastopanjem dolžnika na trgu in da je (2) oviranje uporabe najetih prostorov in vprašanje oddaje najetih prostorov drugi osebi ter odločitev tožene stranke, da tretje osebe začno prodajati svoja vina v njeni kleti, vprašanje notranjega razmerja med najemodajalcem in najemnikom poslovnih prostorov (14. točka obrazložitve). Zapisalo je še, da niti žaljive obdolžitve, tudi če so hude in nevzdržne, "ne pomenijo posega na nastopanje na trgu". Ugotovilo je, da je bila natakarica S. tista, ki je tožniku vpričo najmanj dveh gostov kričoč očitala, da je kradel in goljufal. To pa ni dejanje nelojalnega konkuriranja.

Pritožba tožeče stranke in odgovor tožene

3Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlaga, da pritožbeno sodišče "izpodbijani sklep razveljavi ter predlogu za izdajo začasne odredbe nemudoma ugodi", podrejeno pa, da "izpodbijani sklep razveljavi in da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje". Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4V odgovoru na pritožbo pa je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5Pritožba je delno utemeljena, razlogi za tako odločitev pa so navedeni v nadaljevanju.

K delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa

6Po določilu četrte alineje tretjega odstavka 63a. Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence¹, se kot dejanje nelojalne konkurence šteje med drugim tudi neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodb s kakšnim podjetjem, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem. Prav to očita tožnik toženi stranki, da je bila storila. V tožbi (ki jo je, kot rečeno, vložil skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe) je tožnik izrecno navedel, da je tožena stranka neupravičeno razdrla obe pogodbi. Navedel pa je tudi, da je tožena stranka to storila z namenom, da bi sklenila enaki pogodbi z drugim vinarjem. Iz tega sledi, da je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da enostranska prekinitev razmerja s strani tožene stranke ne pomeni dejanja v zvezi z nastopom tožnika na trgu, kot pravilno navaja pritožnik.

7Dejanje iz četrte alineje tretjega odstavka 63a ZPOmK-1 stori podjetje, ki poseže v pogodbeno razmerje, v katerem je samo udeleženo. Vendar pa tako dejanje samo po sebi še ni nelojalno. Potreben je dodatni element in sicer namen skleniti enako ali podobno pogodbo z drugim podjetjem. Do takih situacij v gospodarskem življenju pogosto prihaja. Kadar gre za kršitev načela pacta sunt servanda, pravo nudi pošteni stranki številne institute za varstvo njenih pravic. Zato je uvrstitev tega dejanja med dejanja nelojalne konkurence nekoliko sporna. Glede na navedeno mora biti pri teh kršitvah sodišče posebej pozorno na to, ali gre za kršitev dobrih poslovnih običajev².

8Tožnik je, kot je že zgoraj omenjeno, v tožbi med drugim navedel, da je 1. 7. 2010 s toženo stranko sklenil dve pogodbi in sicer Najemno pogodbo in Pogodbo o prodaji vin v tej vinski kleti (v prilogah A2 in A3). S prvo je vzel v najem prostor v kleti tožene stranke v obsegu 20,85 m2, z drugo pa sta se stranki dogovorili o izvajanju prodaje tožnikovega vina v kleti tožene stranke tako, da bo za vsako prodano enoto vina tožena stranka prejela določeno provizijo. V tožbi je tožnik tudi navedel, da mu je tožena stranka z dopisom z dne 12. 9. 2017 odpovedala obe pogodbi (v prilogi A11).

9Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da se sodišče prve stopnje zaradi zmotne pravne presoje, da razdrtje pogodb ne more predstavljati dejanja nelojalne konkurence, z razlogi za odstop od pogodb ni ukvarjalo. Zato je dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo nerazčiščeno. Te vrzeli sodišče druge stopnje ne more sanirati, saj ni pristojno za izdajo začasne odredbe niti za odločanje o ugovoru. Zato je pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10V novem postopku se bo moralo sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je tožena stranka imela upravičene razloge za razdrtje pogodb. Najmanj kar bo moralo storiti, bo moralo prebrati že citiran dopis (A11), po lastni presoji pa izvesti tudi druge dokaze. Če bo to storilo, pa morda ne bo ravnalo napak, če bo istočasno odločilo tudi o tožbenem zahtevku.

11Od presoje, ali je tožeča stranka verjetno izkazala dejanje nelojalne konkurence iz 4. alineje tretjega odstavka 63. a člena ZPOmK-1, je odvisna tudi odločitev iz 2. in 3. alineje 1. točke predloga za izdajo začasne odredbe.

K delni zavrnitvi pritožbe

12Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je natakarica S., očitno delavka tožene stranke, ki je prodajala vino v najem vzetih prostorih, vpričo največ dveh gostov lokala začela vpiti na tožnika in ga žaliti, da je kradel in goljufal. Te odločilne prvostopenjske presoje pritožnik ne izpodbija. Da tudi to dejanje predstavlja dejanje nelojalne konkurence, tožeča stranka očitno utemeljuje na določilu generalne klavzule nelojalne konkurence iz drugega odstavka 63. a člena ZPOmK-1³.

13Po določilu 80. člena OZ imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo opravljajo delo tako, da je z njim zvezano sklepanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Po določilu prvega odstavka 76. člena istega zakona, pa so pooblaščencu dovoljeni samo tisti posli, za katere je pooblaščen. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da je bila natakarica Sanela tožniku izrekla očitane žaljivke na podlagi pooblastila tožeče stranke, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da teh žaljivk ni mogoče opredeliti kot dejanja nelojalne konkurence tožene stranke v smislu drugega odstavka 63a. člena ZPOmK-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti 4. alineji I. točke izreka zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo, saj v tem delu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

14K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi dokazane navedbe tožnika o tem, kako tožena stranka po ožji in širši okolici R. širi številne laži in neutemeljeno blati tožnika, da goljufa in krade, ne bi zadoščale za presojo, da to dejanje predstavlja nelojalno konkurenco. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da je treba v kontekstu presoje ali je tožena stranka nelojalno konkurirala tožniku, kot celoto gledati vse medsebojne odnose med strankama in da ni dovoljeno ravnanj tožene stranke "secirati in ločiti vsako posebej", kot je to storilo sodišče prve stopnje. Za tako pritožnikovo stališče namreč v zakonu ni pravne podlage.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

15Ker je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka oprta na določilo tretjega in četrtega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Ur. l. RS, št. 36/2008, v nadaljevanju ZPOmK-1
² Povzeto po Zakon o varstvu konkurence s komentarjem, dr. Marko Ilešič in ostali, GV 1993, stran 87.
³ Drugi odstavek 63. člena ZPOmK-1: Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju s poslovnimi običaji in s katerimi se povzroči ali utegne povzročiti škodo drugim podjetjem.