VSRS Sklep II Ips 111/2010

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je na predlog T. T. dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – prodajne pogodbe, ki sta jo 26. 3. 1993 s prodajalcem Gradbenim industrijskim podjetjem p.o. kot kupca sklenila imenovana in njen mož A. T. glede stanovanja št. 5 površine 38,06 m2 v prvem nadstropju večstanovanjske hiše v A., ki je v zemljiški knjigi vpisano v vložek številka 1719/5 k.o. ... v tretji etaži z identifikacijsko številko 5.E in izmere 40,23 m2 ter je T. T., ki je solastninski delež A. T. pridobila na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ... z dne 25. 5. 2006, na podlagi določbe 190. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) solastnica zemljišča, na katerem stoji večstanovanjska stavba z naslovom Ulica 14, in sicer parcel številka 127/8 in 127/50, vpisanih v vložek številka 1718 k.o. ..., do 138/1000 in nepremičnine 7.ES, stanovanjska stavba 1806,37 m2, do 263/1000. Dovolilo je vknjižbo lastninske pravice v njeno korist do celote (brez navedbe, pri kateri nepremičnini!) in v zbirko listin vzelo kopijo prodajne pogodbe z dne 26. 3. 1993, prepis pravnomočnega sklepa o dedovanju ... z dne 25. 5. 2006, kopijo potnega lista T. T., kopijo osebne izkaznice A. T. in obravnavani sklep.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožila Zadruga z.o.o., ki je zemljiškoknjižna lastnica parcel št. 127/8 in 127/50 k.o. ..., na katerih sta zgrajeni večstanovanjski stavbi Ulica 14 in Ulica 16, prenos lastninske pravice od tožnice na druge lastnike pa ni izkazan. Lastninska pravica se lahko prenese na drugega pridobitelja samo s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa. Teh v konkretnem primeru ni bilo. Pogoj za prenos lastninske pravice na novega imetnika je torej pravno nasledstvo, ki ga predlagateljica ni izkazala.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo ter sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in sklep o vknjižbi lastninske pravice v korist T. T. razveljavilo ter predlog za vknjižbo zavrnilo; zaradi tega je dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi razveljavljenih sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Sklicevalo se je na določbo drugega odstavka 150. člena ZZK-1, po katerih lahko pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj T. T. ni z ustrezno listino izkazala prehoda lastninske pravice od Zadruge (v zemljiški knjigi vpisane v organizacijski obliki D. zadruga) na Gradbeno industrijsko podjetje p.o., od katerega sta s sedaj že pokojnim možem A. T. odkupila stanovanje.

4Vrhovno državno tožilstvo je zoper sklep pritožbenega sodišča vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker (1) ni uporabilo določbe 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, saj je v nasprotju s procesnimi pooblastili iz 161. člena v zvezi s četrtim odstavkom 241. člena razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, čeprav ugovor v postopku za njeno vzpostavitev ni bil vložen in (2) ker ni uporabilo prehodne določbe drugega odstavka 248. člena ZZK-1, kar je prav tako vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, saj zaradi očitane opustitve ni uporabilo določbe 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS), s čemer je zmotno uporabilo tudi materialno pravo. Poudarja, da predlagateljici, ker je stanovanje kupila po določbah stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do prodajalca stanovanja ni bilo potrebno izkazati, ker se po določbi drugega odstavka 248. člena ZZK-1 tudi po prenehanju veljavnosti Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (v nadaljevanju ZPPLPS) uporablja 6. člen tega zakona, ki predstavlja izjemo od splošnega načela pravnega prednika in vsebuje domnevo, po kateri se šteje prodajalec iz pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ za osebo iz prvega odstavka 17. člena prej veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, uveljavljenega leta 1995 (v nadaljevanju ZZK) oziroma iz drugega odstavka 150. člena sedaj veljavnega ZZK-1. Določbo drugega odstavka 248. člena ZZK-1 je pritožbeno sodišče očitno spregledalo, zato ni upoštevalo posebnih pogojev za vpis lastninske pravice na spornem stanovanju iz 6. člena ZPPLPS. Kršilo je tudi določbo prvega odstavka 241. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če ugovor v predhodnem postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil vložen; pri tem ne preizkuša znova pogojev za vzpostavitev listine, saj mora njihov obstoj preizkusiti že ob predhodnem preizkusu predloga (235. člen ZZK-1) oziroma pri odločanju o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (236. do 240. člen ZZK-1). V konkretnem primeru nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižna lastnica v dveh mesecih od objave oklica v uradnem listu ugovora ni vložila in ni izpodbijala obstoja pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Ugovor zemljiškoknjižnega lastnika zoper sklep o začetku o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine ima po določbah 240. člena ZZK-1 za posledico takojšnjo zavrnitev predlagane vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, saj zemljiškoknjižnemu lastniku ni potrebno dokazovati svojih trditev, po drugi strani pa zemljiškoknjižno sodišče s sklepom dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če ugovor ni bil vložen (1. točka prvega odstavka 241. člena ZZK-1). V določbah 141. člena ZZK-1 ni pravne podlage za ponovni preizkus pogojev za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine; če bi ga zemljiškoknjižno sodišče opravilo, bi s tem poseglo v svoj pravnomočen sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki ga sme izdati samo, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke prvega odstavka 236. člena ZZK-1. Sklep o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine je le izvedbeni akt, zaradi česar opuščenega ugovora zoper sklep o začetku postopka nasprotna udeleženka ne more nadomestiti z vložitvijo pritožbe zoper sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. To pravno sredstvo je imela le še proti odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja. Zato pritožbeno sodišče ni imelo pravne podlage za razveljavitev sklepa o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine; ker ga je razveljavilo, je kršilo procesno pravilo iz 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1.

5Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagateljici in nasprotni udeleženki. Predlagateljica je nanjo odgovorila in se z njeno vsebino v celoti strinjala.

6Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

7T. T. in A. T. sta stanovanje številka 5 v prvem nadstropju stanovanjske hiše v … Ulica 14, kupila od Gradbenega industrijskega podjetja p.o. s prodajno pogodbo z dne 26. 3. 1993, sklenjeno na podlagi SZ. Pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo prodajalca. Kupca se na podlagi te pogodbe v zemljiško knjigo nista vpisala. Po sklenitvi pogodbe je A. T. umrl in je njegov delež na stanovanju podedovala T. T. Imenovana bi se kot izključna lastnica stanovanja lahko vpisala na podlagi prodajne pogodbe z dne 26. 3. 1993 do ½ in na podlagi sklepa o dedovanju ... z dne 25. 5. 2006 do druge polovice. Predlog za vknjižbo je bil vložen 12. 9. 2007, torej v času veljavnosti ZZK-1. Ta v prvem odstavku 142. člena določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina oziroma listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, in druge listine, če zakon tako določa; v drugem odstavku istega člena je določeno, da morajo biti zasebne listine priložene v izvirniku. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (prvi odstavek 33. člena ZZK-1). Ker predlagateljica razpolaga le s kopijo prodajne pogodbe, ne pa z izvirnikom, na katerem je podpis prodajalca, ki je podal zemljiškoknjižno dovolilo, overjen, formalnim pogojem za vpis ni zadoščeno. Na njen predlog je zato zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn št. 1865/2007 z dne 31. 1. 2008 začelo postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.

8Po določbi prvega odstavka 234. člena ZZK-1 se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine začne, če (1) predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je listina, ki je vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo, uničila oziroma izgubila ter (2) če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka.

Ker je ugotovljeno, da je prodajalec Gradbeno industrijsko podjetje p.o. kupcema A. T. in T. T. izstavil zemljiškoknjižno dovolilo in da predlagateljica z listino, v kateri je bilo vsebovano, ne razpolaga, so bili pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine izpolnjeni, če so bili izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice postopka (2. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja ni izpolnjen (med drugim tudi) v primeru, ko se vpis predlaga proti osebi, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica; po določbah prvega in drugega odstavka 9. člena ZZK-1 so namreč vpisi dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis (prvi odstavek) in proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša (drugi odstavek). Ti določbi uzakonjata načelo pravnega prednika. Skladno s tem načelom v konkretnem primeru, ko sta A. in T. T. stanovanje kupila od Gradbenega industrijskega podjetja p.o., ki ga je pridobil od nasprotne udeleženke, vendar se nikoli ni vpisal kot lastnik v zemljiški knjigi, predlagateljica vpisa lastninske pravice v svojo korist ne bi mogla doseči. A prav za primere, kakršen je obravnavani primer, zakon predpisuje izjemo: v prehodnih in končnih določbah, natančneje v drugem odstavku 248. člena ZZK-1 namreč določa, da se določba 6. člena ZPPLPS uporablja tudi po prenehanju veljavnosti ZPPLPS (ki je sicer pričel veljati 19. 11. 1999, skladno z določbo njegovega 13. člena pa je veljal pet let od uveljavitve). Skladno z njo sodišče dovoli ne glede na določbo 17. člena ZZK vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi pogodbe o prodaji posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe o izvedbi stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organa in organizacij bivše SFRJ in JLA (Ur. l. RS, št. 61/92). V primeru prodaje posameznega dela stavbe po določbah SZ in Uredbe se šteje, da je oseba iz prvega odstavka 17. člena ZZK prodajalec iz te pogodbe. V prvem odstavku 17. člena (tedaj veljavnega) ZZK je (bilo) določeno, da so dovoljeni vpisi zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana, ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis. Ta določba torej vzpostavlja domnevo, da je tisti prodajalec, ki je stanovanje prodal po določbah SZ, v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik (prodanega) stanovanja. Zato okoliščina, da Gradbeno industrijsko podjetje p.o. ni bilo vpisano kot lastnik spornega stanovanja, ni bila ovira za vknjižbo lastninske pravice in zato tudi ne za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (že citirana 2. točka prvega odstavka 234. člena ZZK-1). Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno.

9Ker sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje ni uporabilo določbe drugega odstavka 248. člena ZZK-1 in v posledici navedenega tudi ne določbe 6. člena ZPPLPS, je njegova presoja, da bi morala predlagateljica izkazati, da je bilo Gradbeno industrijsko podjetje p.o. pravni naslednik D. zadruge, materialnopravno zmotna: temelji na določbah 150. člena ZZK-1, katerih uporabo prej navedeni zakonski določbi izključujeta. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (4. točka tretjega odstavka in peti odstavek 161. člena ZZK-1). Z vprašanjem, ali je z razveljavitvijo sklepa o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine na podlagi pritožbe nasprotne udeleženke, ki ni vložila ugovora zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, kršilo procesno pravilo iz 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1, se mu ni bilo treba ukvarjati.