VSRS Sodba X Ips 1166/2006

I. Revizija se zavrne.
II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31. 7. 2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidenta zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 3. 7. 2003, s katero je bil zahtevek revidenta za izdajo nabavnega dovoljenja za pištolo zavrnjen.

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se skladno z določbo drugega odstavka 67. člena ZUS v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Revident ni izkazal, da je njegova varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Ker tega ni izkazal, se mu odreče tudi dovoljenje za nabavo orožja (prvi odstavek 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena Zakona o orožju – ZOro-1, Ur. l. RS, št. 61/2000).

3Revident v reviziji (prej pritožbi) predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se revidentovi zahtevi za izdajo dovoljenja za nabavo pištole ugodi in se mu povrnejo revizijski stroški, skupaj s pripadajoči obrestmi; podrejeno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Revident je prepričan, da je njegova varnost ogrožena znatno bolj, kot je sicer ogrožena varnost drugih državljanov in zato orožje nedvomno potrebuje. Po poklicu je varnostnik, svoje delo opravlja pretežno ponoči. Poleg tega ima brunarico na samotnem kraju, kjer je lahko ogrožen ne samo od sumljivih oseb, pač pa tudi od nevarne divjadi. Bil je tudi že osebno napaden, razbili so mu tudi že avtomobil. Navaja več primerov napadov nanj in na njegovo premoženje. Je pa zaupanja vredna oseba, saj je bil več kot 20 let policist in v vsem času ni zlorabil službenega orožja.

4Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Pogoji za izdajo orožne listine posamezniku so določeni v 14. členu ZOro-1. Po drugem odstavku navedenega člena pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, če ima upravičen razlog za izdajo orožne listine. Upravičen razlog za izdajo orožne listine ima posameznik, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje (prva alineja prvega odstavka 17. člena ZOro-1).

9Pravilno je stališče sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke, da mora tisti, ki prosi za dovoljenje za nabavo orožja, v postopku dokazati, da ima upravičen razlog za njegovo posest. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v postopku to možnost imel. Pri tem je organ moral zasledovati tudi javni interes. Po prvem odstavku 5. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim laže zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Pri tem pa mora gledati na to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom. Iz podatkov in listin v upravnih spisih pa ne izhajajo okoliščine, ki bi pri tožniku kazale na takšno stopnjo ogroženosti, ki bi se ji dalo zoperstaviti edino oziroma na najprimernejši način le z orožjem. V upravnem postopku je revident navedel le nekaj splošnih dejstev, na podlagi katerih ni mogoče utemeljeno sklepati, da je njegova osebna varnost dejansko kakorkoli ogrožena oziroma da je zaradi spleta okoliščin njegova osebna varnost bolj ogrožena kot pri ostalih državljanih oziroma da je ogrožena do te mere, da bi za zagotovitev le-te potreboval orožje. Sama dejavnost kontrolorja varnostnikov, pa čeprav pretežno v nočnem času, tudi po presoji Vrhovnega sodišča namreč ni razlog za nabavo orožja.

10Vrhovno sodišče zavrača revizijske ugovore in navedbe o konkretnih napadih na revidenta in njegovo premoženje, saj so te konkretne navedbe nedovoljene revizijske novote (87. člen ZUS-1), ki bi jih kot relevantne lahko uveljavljal v upravnem postopku.

11Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.

12Revident z revizijo ni uspel in mora zato sam trpeti svoje stroške revizijskega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).