VSRS Sklep I Upr 1/2011

Sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

1Okrožno sodišče v Mariboru, Oddelek za gospodarsko sodstvo, se je s sklepom I Pg 529/2008-17 z dne 29. 6. 2010 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi ugotovitve neutemeljenosti končnega zapisa tožene stranke, o opravljenem rednem nadzoru ter je po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo spis v odločanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Mariboru.

2Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, je na Vrhovno sodišče Republike Slovenije naslovilo predlog II U 309/2010 z dne 6. 1. 2011, da v zadevi ugotovitve neutemeljenosti navedenega končnega zapisa tožene stranke odloči o kompetenčnem sporu.

3V tej zadevi ni podana sodna pristojnost.

4Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 je predmet izpodbijanja v upravnem sporu dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Upravna zadeva pa je po določbi 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek).

5V obravnavani zadevi z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Izpodbijani končni zapis tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni zadevi v smislu določbe 2. člena ZUP. V končnem zapisu ugotovljene nepravilnosti namreč lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, saj bo na podlagi teh ugotovitev tožena stranka odločala o ukrepih zoper tožečo stranko, pri čemer pa ne gre za oblastveno odločanje nosilca javnih pooblastil, temveč za uveljavljanje pogodbenih pravic in obveznosti na podlagi sklenjene pogodbe.

6Glede na navedeno končni zapis tožene stranke (ki vsebuje ugotovitve nadzorne komisije tožene stranke) ne uživa samostojnega sodnega varstva. To pa pomeni, da ni predvidena niti pristojnost sodišča splošne pristojnosti niti pristojnost specializiranih sodišč, torej ni podana sodna pristojnost (o tem se je izreklo Vrhovno sodišče v sklepu VIII R 9/2005 z dne 18. 5. 2005, ko je v identični zadevi ugotovilo, da ne gre za socialni spor, prav tako pa tudi ne za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, ki jih ureja Zakon o pravdnem postopku – ZPP). Tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ in Zakon o zdravstveni dejavnosti - ZZDej, ki se uporabljata v obravnavanem primeru za opravljanje nadzora nad izvajanjem storitev in uresničevanjem pogodb, ne določata vodenja upravnega postopka niti izdajanja upravnih odločb. V zadevi I Up 679/2003, ki jo navaja v svojem sklepu Okrožno sodišče v Mariboru, je Vrhovno sodišče res sprejelo drugačno stališče, vendar je v kasnejših zadevah: I Up 21/2009, I Up 26/2009, I Up 66/2009 odločilo, da končni zapis ni upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih strank, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu.

7Ker v tej zadevi glede na navedene ugotovitve ni predvidena pristojnost niti sodišča splošne pristojnosti niti pristojnost specializiranih sodišč, se je Vrhovno sodišče opredelilo, da v tej zadevi ni podana sodna pristojnost. Glede na navedeno bo moralo Okrožno sodišče v Mariboru, pri katerem je bila vložena tožba v obravnavani zadevi, to tožbo zavreči.

8Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUS-1.