VSRS Sklep II DoR 124/2011

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini po 7.000 EUR vsakemu od tožnikov, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 2006 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino znižalo na 3.000 EUR in v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. V ostalem je toženkino pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem sodbe sodišča prve stopnje o utemeljenosti ugovora zastaranja, kolikor se je tožba nanašala na obdobje več kot treh let pred njeno vložitvijo, in o nepravočasnosti navedb v zvezi z ugovorom zastaranja celotne terjatve, ki je predmet tožbe.

3Toženka se v predlogu za dopustitev revizije ne strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da so bile navedbe v zvezi z ugovorom zastaranja celotne terjatve podane prepozno.

4Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

5Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 68/2011 z dne 30. 6. 2011 že zavzelo stališče, da za odškodninske terjatve za škodo, ki stalno nastaja zaradi učinkovanja prometnih imisij, ni uporabljiv zastaralni režim sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki predpostavlja, da je dejavnost, ki povzroča škodo, že zaključena. Ob upoštevanju tega stališča in glede na to, da je bila odškodnina prisojena za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe in kasneje, dopustitev revizije v obravnavanem primeru ne bi mogla prispevati k drugačni odločitvi, kot je bila sprejeta v izpodbijani sodbi.

6Po navedenem predpostavke za dopustitev revizije niso podane. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).