VSRS Sklep VIII Ips 30/99

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 15.1.1996 in 22.2.1996, na podlagi katereh je tožnici prenehalo delovno razmerje, ker je bilo ocenjeno, da ni uspešno opravila trimesečnega poskusnega dela.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnica vložila pravočasno revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče v izpodbijani sodbi napravilo napačen pravni zaključek, ko je ugotovilo, da ni pomembno, ali je bilo poskusno delo vnaprej določeno ali ne. Če tako delo vnaprej ne bi bilo predvideno, to pomeni, da bi bila določitev poskusnega dela nezakonita in tožnici tudi v primeru negativne ocene tega dela delovno razmerje ne bi moglo prenehati. Poleg tega pa sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ni v njej niti besede o očitku pritožbe glede zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku.

Naknadno, še v določenem roku, je revizijo dopolnila sama tožnica, ki je v svoji vlogi posebej osvetlila nekatera dejstva, zaradi katerih je prepričana, da je sodišče sodilo pristransko.

Revizija (in dopolnitev) je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ki jo uveljavlja revizija. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je po njem podana, če je sodišče uporabilo nepravilno kakšno določbo ZPP, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba nima presojenih navedb pritožbe glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni glede ugotovitve dejanskega stanja zavzelo stališča do nobene pritožbene navedbe glede tožnici očitanih kršitev, katere sicer tudi samo ocenjuje kot take, da je z njimi lahko bila utemeljena negativna ocena poskusnega dela tožnice. Pri tem, ko ene od kršitev tožničinih obveznosti (samovoljno odobravanje in izplačevanje kreditov) v obrazložitvi sodbe ne upošteva, bi ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka nekaj očitanih nepravilnosti v sodnem postopku ni dokazala, bi morebiten izpad še kakšne nepravilnosti lahko vplival na zaključek, da preostale nepravilnosti utemeljujejo negativno oceno poskusnega dela tožnice. Zato bi bilo po mnenju revizijskega sodišča potrebno, da bi pritožbeno sodišče zavzelo stališče in presodilo tudi pritožbene navedbe v zvezi z očitkom zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Čeprav na odločitev revizijskega sodišča ne vpliva, ker ni izpodbijano z revizijo, revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče, ne da bi za to imelo zakonsko pooblastilo, spremenilo na prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z vsebino opisnega lista konkretnega delovnega mesta, nato pa še zmotno uporabilo materialno pravo. Prvostopenjsko sodišče je namreč glede na izvedene dokaze zaključilo, da je poskusno delo v opisnem listu bilo določeno, drugostopenjsko sodišče pa je ugotovilo, da tožena stranka poskusnega dela ni imela v opisnem listu konkretnega delovnega mesta. Če v opisnem listu delovnega mesta "referent-blagajnik" zap. št. 408, res ne bi bilo določenega poskusnega dela, bi bilo poskusno delo, ki je bilo s pogodbo o zaposlitvi določeno tožnici, pa čeprav bi bilo navedeno v objavi prostega dela, nezakonito in v nasprotju z določili kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic (prvi odstavek 8. člena pogodbe - Uradni list RS, št. 3/94) in bi zato bilo nezakonito tudi, na podlagi negativne ocene poskusnega dela, določeno prenehanje delovnega razmerja. Zato ni v skladu z materialnim predpisom stališče sodišča druge stopnje, da to vprašanje za rešitev spora "ni toliko pomembno".

Ker pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni presodilo nevedb v pritožbi, ki bi lahko bile odločilnega pomena, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 375. člena ZPP. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).